[STA] – Padec Slovenije na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025, ki ga je objavila Transparency International, ne preseneča, je pa jasen znak, da stanje na tem področju ni zadovoljivo, so v odzivu zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije. Poudarili so, da se mora zavezanost za boj proti korupciji začeti v večji meri kazati tudi v praksi.
Ob tem so v sporočilu za javnost navedli besede predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Roberta Šumija, da Sloveniji v praksi še vedno izrazito manjkajo ustrezno prevzemanje odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti in ustrezne sankcije ob ugotovljenih kršitvah. Prav tako pa na rezultat po njegovem mnenju zagotovo vpliva neustrezen, pogosto negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.
Slovenija je na letošnjem indeksu dosegla 58 točk oziroma dve manj kot lani, s čimer zaseda 41. mesto med 182 državami sveta, lani pa je bila med 180 državami na 36. mestu. Lestvica po mnenju vodstva KPK kaže na nezadostno delovanje države, pri čemer indeks ne meri dejanske korupcije, pač pa njeno zaznavo med strokovnjaki in gospodarstveniki na podlagi različnih virov in raziskav.
Poslabšanje ocene za Slovenijo po oceni komisije pomeni, da prizadevanja na deklarativni ravni niso dovolj, pač pa se mora zavezanost za boj proti korupciji začeti v večji meri kazati tudi v praksi.
Ob tem so spomnili, da je državni zbor lani sprejel pomemben strateški dokument, resolucijo o preprečevanju korupcije, na podlagi tega pa je KPK sprejela akcijski načrt za uresničevanje resolucije s konkretno opredeljenimi ukrepi za najširši krog deležnikov.
“Kot opozarjamo že ves čas, mora biti v preprečevanje korupcije – da bo to uspešno – vključen kar najširši krog institucij in posameznikov. A cilji in ukrepi iz teh dveh dokumentov se morajo učinkovito uresničevati tudi v praksi. Ker je bil akcijski načrt sprejet junija lani, bodo rezultati lahko vidni šele v prihodnjih mesecih in letih,” so zapisali v odzivu.
V Sloveniji se po njihovem mnenju še naprej soočamo s pomanjkanjem prevzemanja odgovornosti, nezadovoljivim naslavljanjem korupcijskih tveganj, tudi v smislu uresničevanja priporočil, ki jih daje komisija, in premajhni zavezanosti funkcionarjev in javnih uslužbencev za krepitev integritete.
Kot poudarjajo, so nujne tudi določene spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bi omogočile pohitritev postopkov in bolj učinkovito delo ter boljši nadzor KPK na področjih kršitev integritete, nasprotja interesov, omejitev poslovanja, premoženjskega stanja, lobiranja, in nezdružljivosti funkcij. Pristojno ministrstvo se je lani lotilo sprememb, vendar te še niso bile sprejete, so pojasnili na KPK.
Ker boj proti korupciji postaja ena pomembnih tem političnih strank v predvolilnem obdobju, je komisija vse politične akterje pozvala, da k boju proti korupciji in krepitvi integritete pristopijo tudi z dejanji. Pri tem opozarja na pomen in vlogo neodvisnih nadzornih institucij. Te so izjemno pomembne za krepitev pravne države, v kateri so koruptivna ravnanja redka, ko do njih pride, pa so hitro in ustrezno sankcionirana, so zapisali.
Ob tem so dodali, da tudi mednarodne ocene kažejo, da so neodvisni in samostojni organi učinkovitejši pri preprečevanju korupcije. Zato je pomembno, da navkljub različnim idejam o spremembi statusa komisije oziroma njenem preoblikovanju ta tudi v prihodnje ostane neodvisna in samostojna ter tako uresničuje svoje zakonske naloge, katerih namen je preprečevanje (in ne kaznovanje) korupcije.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
