Kadrovska kriza v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec se poglablja. Zaradi pomanjkanja medicinskih sester in zdravnikov bo bolnišnica s 15. junijem zaprla enega od petih neintenzivnih odsekov internega oddelka, kar pomeni zmanjšanje zmogljivosti za deset bolniških postelj. Ob tem je delo v specialističnih ambulantah že dalj časa močno okrnjeno, čakalne dobe pa se podaljšujejo.
Vodstvo bolnišnice in zaposleni opozarjajo, da razmere postajajo nevzdržne, zato od države in lokalnih skupnosti zahtevajo sistemske rešitve, predvsem na področju organizacije urgentne službe in specializacij zdravnikov.
“Če smo zaradi pomanjkanja zdravnikov zapirali ambulantno dejavnost, pa pomanjkanje sester pomeni zapiranje oddelkov,” je na današnji novinarski konferenci opozoril internist Klemen Mojškerc, nekdanji predstojnik oddelka za interno medicino, ki je zaradi kadrovskih težav s položaja odstopil že lani.
Odhodi zdravnikov še povečali pritisk na preostali kader
Največje težave imajo trenutno na internem in pediatričnem oddelku, ki sta tudi brez predstojnikov. Položaj se je dodatno zaostril po odhodu več zdravnikov v zadnjem obdobju.
Direktor bolnišnice Vladimir Topler je pojasnil, da so nekateri zdravniki odšli v zdravstvene domove, kjer so delovni pogoji ugodnejši.
“Odšli so na boljše delo, ki je celo bolje plačano. Delajo samo dopoldne, ni jim treba delati ponoči, ob praznikih in nedeljah,” je dejal.
Posledica je vse večja obremenitev zaposlenih, ki pogosto delajo na več deloviščih hkrati. Dodatne težave povzroča tudi zakonodaja, ki omejuje obseg dežurstev.
Težave v urgentnem centru
V bolnišnici kot enega ključnih razlogov za nastale razmere izpostavljajo organizacijo dela v urgentnem centru.
Po besedah Mojškerca bi morali družinski zdravniki iz primarnega zdravstva neprekinjeno zagotavljati prisotnost v enoti za hitre preglede, kar pa na Koroškem uspevajo zagotoviti le ponoči in ob koncih tedna.
“Enote za hitre preglede nimamo v obliki, kot bi jo morali imeti, kar pomeni, da nimamo urgentnega centra,” je opozoril.
Ker zdravniki primarne ravni niso prisotni ves čas, velik del pacientov pristane v enoti za bolezni, kjer jih obravnavajo internisti. Slovenjgraški urgentni center ima po navedbah bolnišnice zaposlenega le enega specialista urgentne medicine.
Internisti ob tem opozarjajo, da niso obremenjeni le zaradi števila pacientov, temveč tudi zaradi obravnave številnih bolnikov, ki po stroki ne sodijo na interno medicino.
Pozivi državi in občinam
V bolnišnici opozarjajo, da se kljub številnim sestankom z državnimi predstavniki razmere niso izboljšale.
Mojškerc je poudaril, da je danes na Koroškem več zdravnikov družinske medicine kot kadarkoli doslej, kljub temu pa sistem urgentnega centra še vedno ne deluje tako, kot predvidevajo pravila organizacije nujne medicinske pomoči.
Zaposleni zato pozivajo lokalne skupnosti, ki so odgovorne za primarno zdravstveno raven, naj se aktivneje vključijo v iskanje rešitev.
Po njihovem opozorilu obstaja nevarnost, da bo bolnišnica zaradi kadrovske izčrpanosti postopoma sama zmanjševala obseg dejavnosti.
Kritični so tudi do sistema specializacij, za katerega menijo, da kadre usmerja predvsem v največje centre. Po njihovem mnenju bi morala država določiti jasno mrežo specialistične zdravstvene dejavnosti in zagotoviti ustrezno število specialistov v vseh regijah.
Kot poroča STA, bi trenutno v slovenjgraški bolnišnici potrebovali približno 20 zaposlenih s srednjo zdravstveno izobrazbo, pet diplomiranih medicinskih sester, najmanj deset specialistov in pet do šest specializantov. Zaradi pomanjkanja kadra bodo poleti težko zagotavljali popolno zasedbo urgentnega centra, ob tem pa zagotavljajo, da bodo vsi nujni bolniki kljub težavam še naprej deležni potrebne zdravstvene oskrbe.
