Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se odzvali na opozorila pridelovalcev krompirja, da so odkupne cene v zadnjih tednih izjemno nizke. Ministrica Mateja Čalušić je poudarila, da je za stabilnost sektorja ključna povezava med pridelovalci in potrošniki.
„Preverite poreklo krompirja in, kadar je mogoče, izberite domače pridelovalce,“ je dejala ministrica. Dodala je, da je domači krompir svež, kakovosten in neposredno podpira slovensko kmetijstvo. „S tem ohranjamo tudi delovna mesta na podeželju,“ so pojasnili na ministrstvu.
Po navedbah ministrice ima potrošnik pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega kmetijstva. „Apeliram na vse, da pri izbiri hrane preverijo poreklo. Le s tem bomo lahko ohranjali stabilen in vzdržen sistem pridelave,“ je dodala.
Krompir je po navedbah ministrstva pomemben del slovenske prehrane, saj je bogat vir hranil in vsestransko uporaben v kulinariki. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za leto 2024 je pokazalo, da se je stopnja samooskrbe s krompirjem v Sloveniji lani povečala na 41 odstotkov.
„Ta številka kaže, da se slovenska pridelava izboljšuje, a prostora za rast je še veliko,“ so poudarili na ministrstvu.
Nadzor uvoženega krompirja
Ministrica je izpostavila tudi pomen nadzora nad kakovostjo uvoženih živil. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v letu 2024 opravila več nadzorov pri uvoženem krompirju iz Egipta.
„V treh primerih, kar je devet odstotkov vseh vzorcev, smo ugotovili presežene vrednosti fitofarmacevtskih sredstev,“ so pojasnili na ministrstvu. Takšne pošiljke so bile zadržane že ob uvozu in niso dosegle slovenskih potrošnikov.
Nadzor se izvaja tudi z vidika fitosanitarnih zahtev. Posebno pozornost namenjajo preprečevanju vnosa karantenskih bakterij, kot sta rjava in obročkasta gniloba. „Sledljivost in označevanje sta pod stalnim nadzorom,“ je dodala ministrica.
Registrirana sredstva za varstvo krompirja
V Sloveniji je trenutno registriranih 113 fitofarmacevtskih sredstev za varstvo krompirja. Med njimi je 43 fungicidov, 33 insekticidov in 32 herbicidov.
„Na področju zatiranja krompirjeve plesni in koloradskega hrošča je zagotovljena ustrezna pokritost s sredstvi,“ so navedli na ministrstvu. Dodali so, da s terena do zdaj niso prejeli informacij o pomanjkanju pripravkov ali težavah pri izvajanju varstva.
Med državami EU se število registriranih pripravkov razlikuje, a pri številu aktivnih snovi večjih razlik ni. To pomeni, da imajo slovenski pridelovalci na voljo zadostno izbiro učinkovin za obvladovanje bolezni in škodljivcev.
Zadruge kot ključ do boljših cen
Ministrica Čalušić je posebej izpostavila pomen zadružništva za slovenske kmete. „Ko se pridelovalci povežejo v zadruge, pridobijo moč, ki je posameznik sam nima,“ je dejala. Po njenih besedah lahko le z združenimi količinami in skupnim nastopom dosegajo boljše cene ter enakopravneje nastopajo na trgu. „Zadružništvo je temelj stabilnega in konkurenčnega slovenskega kmetijstva,“ je dodala.
Spodbude za potrošnike in ponudnike
Ministrstvo potrošnike k izbiri lokalne hrane spodbuja prek več kanalov. Na prenovljeni spletni strani Naša super hrana je na voljo zemljevid z več kot 800 ponudniki lokalne hrane. Med njimi je trenutno okoli 70 pridelovalcev krompirja.
„Prijava na zemljevid je brezplačna. Vabimo vse, ki še niso vključeni, da se prijavijo, saj jih potrošniki tako najlažje najdejo,“ so pojasnili na ministrstvu.
Poseben poudarek daje ministrstvo tudi vključevanju lokalnih sestavin v šolsko prehrano. „Želimo, da otroci spoznajo pomen lokalne hrane že v najzgodnejšem obdobju,“ je dejala ministrica.
V prihodnjih mesecih bo ministrstvo pripravilo več izobraževanj in delavnic za ravnatelje, organizatorje šolske prehrane in kuharje. V oktobru bo dogodek na Gorenjskem, sledile bodo delavnice v Pomurju, na Koroškem in Primorskem.
Novembra bo v okviru Tedna slovenske hrane organiziran poseben dogodek za ravnatelje osnovnih šol in organizatorje prehrane. Tam bodo vrhunski kuharski mojstri predstavili recepte iz lokalnih sestavin, med katerimi bo osrednjo vlogo imel tudi krompir.
Pripravljajo se tudi vodniki za izobraževalne zavode in promocijski materiali za širšo javnost. „Z lokalno hrano krepimo kakovost prehrane in povezujemo podeželje z mestom,“ so še dodali na ministrstvu.
Foto: Pixabay
