Na družbenih omrežjih je pozornosti vzbudila primerjalna tabela neto plač v evropskih državah, ki prikazuje, koliko zaposleni dejansko odnesejo domov pri enakem strošku delodajalca. Podatki, ki krožijo, niso uradno potrjeni, temveč temeljijo na javno dostopnih stopnjah davkov in prispevkov. Slovenija se v teh ponazoritvah uvršča na zadnje mesto, saj delavec prejme le približno 28.948 evrov neto plače, čeprav podjetje za njegov strošek nameni 69.660 evrov.
V Sloveniji je treba razlikovati med bruto plačo, ki jo ima zaposleni zapisano v pogodbi, in stroškom delodajalca, ki ga podjetje dejansko plača. Strošek delodajalca vključuje bruto plačo in prispevke, ki jih podjetje plača v imenu zaposlenega. Prispevki delodajalca pri nas znašajo približno 16,1 odstotka bruto plače, delojemalec pa od svoje bruto plače plača še približno 22,1 odstotka prispevkov. Ko se prišteje progresivna dohodnina, postane razlika med stroškom delodajalca in neto plačo precejšnja.
Pri strošku delodajalca v višini 69.660 evrov se znesek v Sloveniji razdeli takole: približno 28.948 evrov prejme zaposleni kot neto plačo, okoli 21.404 evrov predstavljajo prispevki in dohodnina delojemalca, še dodatnih 9.660 evrov pa prispevki delodajalca. Skupni strošek podjetja se tako razdeli skoraj na pol med neto dohodek in davčne obveznosti.
Primerjava s sosednjimi državami
Tabela, ki kroži po spletu, pokaže, da slovenski zaposleni pri enakem strošku delodajalca odnesejo najmanj. V primerjavi s sosednjimi državami so razlike občutne.
Razlike pomenijo, da ima delavec na Hrvaškem pri enakem strošku delodajalca skoraj 40.000 evrov neto, v Sloveniji pa le nekaj manj kot 29.000 evrov. V Avstriji in na Madžarskem neto presega 36.000 evrov, v Italiji okoli 33.000 evrov. Podobne ugotovitve se pojavljajo tudi v analizah OECD in Eurostata, ki Slovenijo redno uvrščata med države z najvišjo obdavčitvijo dela.
Posledice za konkurenčnost in trg dela
Visoka obremenitev dela v Sloveniji ima neposredne posledice tako za delavce kot za podjetja. Delavci prejmejo nižje neto dohodke kot njihovi kolegi v sosednjih državah, čeprav podjetja za njihov strošek namenijo enak znesek. To zmanjšuje motivacijo, povečuje privlačnost dela v tujini in spodbuja odhajanje visoko usposobljenih kadrov. Podjetja pa opozarjajo, da zaradi visokih prispevkov težje konkurirajo tujim delodajalcem pri pridobivanju talentov.
Poleg tega sistem obremenjuje tudi gospodarstvo kot celoto. Stroški dela so eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti, hkrati pa vplivajo na odločitve podjetij glede zaposlovanja, investicij in širjenja dejavnosti. Visoka davčna bremena pogosto pomenijo, da imajo podjetja manj prostora za dvig plač, kar dolgoročno vpliva na standard zaposlenih.
Ob tem se pojavlja tudi vprašanje vzdržnosti obstoječega davčnega modela. Čeprav visoki prispevki omogočajo financiranje javnih storitev, od zdravstva do pokojnin, se v praksi pogosto pojavljajo kritike glede njihove kakovosti in dostopnosti. Občutek nesorazmerja med davčno obremenitvijo in storitvami povečuje nezadovoljstvo med zaposlenimi in zmanjšuje zaupanje v sistem.
Primerjalni podatki znotraj EU kažejo, da se države z nižjimi obremenitvami dela pogosto lažje prilagajajo na spremembe v gospodarstvu in uspešneje privabljajo tuje naložbe. Slovenija pa zaradi visokih davkov na delo tvega, da bo dolgoročno zaostala pri privlačnosti za investitorje in mlade strokovnjake.
Opomba: Podatki so okvirni izračuni na osnovi javno dostopnih stopenj davkov in prispevkov (FURS, SPOT, Eurostat). Točne neto plače se lahko razlikujejo glede na olajšave in individualne okoliščine.
Foto: Freepik
