[STA] – Slovensko sodniško društvo je opozorilo na nevključenost pri oblikovanju končnih rešitev sodniške zakonodaje, o katerih odloča DZ. Menijo, da iz predlaganih sprememb ni mogoče razbrati končne mreže sodišč. Če bo DZ sprejel zakonodajo, ki lahko pomeni poseg v sodniško neodvisnost, bo društvo razpravljalo o vložitvi pobude za oceno ustavnosti.
Slovensko sodniško društvo je v sporočilu za javnost tudi zapisalo, da je treba nasloviti ustavnopravni položaj sodnikov tudi z vidika zakonske ureditve pokojninskega statusa in dodatkov, ki so vezani na specifiko opravljanja sodniške funkcije.
Posvarili so, da so pretekle nepremišljene reforme pri preoblikovanju sodniške zakonodaje vplivale ne sistemske težave pri zagotavljanju sojenja v razumnem roku zaradi neoptimalne reorganizacije. “Ne želimo si, da bi se preteklost ponovila,” so zapisali.
Menijo, da so določene predlagane rešitve brez ustreznih predhodnih analiz v medsebojnem nasprotju in nedorečene. Še posebej nasprotujejo predlogom zakonov v delih, ki lahko pomenijo poseg v sodniško neodvisnost. “Ocenjujemo, da je še čas, da se v skupni razpravi in dialogu najde ustavnoskladne rešitve,” so navedli. Pri tem so dodali, da si želijo učinkovitega in neodvisnega sodstva.
O tem, da so bili pri sprejemanju končnih rešitev prezrti, bodo sicer obvestili evropsko in mednarodno združenje sodnikov.
Člani odbora DZ za pravosodje so prejšnji teden potrdili paket sodniške zakonodaje, ki med najpomembnejšimi novostmi prinaša uvedbo enovitega sodnika in tožilca ter optimizacijo mreže sodišč, s katero se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji. Gre za nova zakona o sodnikih in sodiščih, predlog novele zakona o Sodnem svetu in predlog novele zakona o državnem tožilstvu.
Tudi Sodni svet je zelo kritičen do paketa sodniške zakonodaje. Meni, da je nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo, zato je napovedal, da jo bodo poslali v ustavno presojo, če bo sprejeta.
Razprava glede turizma, ki dosega rekordne rezultate, se je vrtela v smeri novih rešitev, ki jih za nastanitvene zmogljivosti prinaša novi zakon o gostinstvu. Pri razpisih pa se je razprava vrtela okoli razveljavljenega za prestrukturiranje premogovnih regij, čeprav gre tam za sredstva EU.
Sedaj sta objavljena nova razpisa, v njiju je država poskrbela za več novosti. Med drugim je najvišjo možno subvencijo znižala z deset na pet milijonov evrov, uvedla ločena sklopa za uveljavljena in mlajša podjetja ter zaostrila pogoje za dostop do pomoči.
Foto: Portal24/Edvard Kadič
