Slovenija se pri obdavčitvi dela tudi ob bruto plači 60.000 evrov uvršča med države z najvišjimi obremenitvami, kar se odraža v najnižjem neto izkupičku med 36 primerjanimi evropskimi državami.
Analiza irskega podjetja Boundless, ki jo povzema Dnevnik, je pokazala, da zaposleni v Sloveniji po odštetih vseh prispevkov prejmejo 28.848 evrov. Po navedbah sogovornikov, ki jih navaja časnik, visoka davčna bremena omejujejo konkurenčnost gospodarstva, vplivajo na odločanje tujih delodajalcev in zmanjšujejo privlačnost države za visoko usposobljene kadre.
V analizo so vključili tudi t. i. bruto-bruto stroške, ki vsebujejo prispevke delodajalca. Pri enaki bruto plači v višini 60.000 evrov se je Slovenija s 69.660 evri uvrstila v sredino primerjave. Na Hrvaškem ta strošek znaša 70.828 evrov, v Avstriji 80.406 evrov, v Italiji pa 88.326 evrov. Najvišji strošek, 95.303 evrov, so analizirali v Franciji, najnižjega, 61.357 evrov, v Romuniji.
Po neto izplačilih se razmerje med državami izrazito spremeni. Največ ostane zaposlenim v Bolgariji, kjer neto izkupiček doseže 51.150 evrov, v Švici pa 50.557 evrov, navaja Dnevnik. V državah srednje Evrope, med njimi na Madžarskem, Hrvaškem in v Avstriji, se neto izplačila gibljejo med 37.647 in 39.372 evri.
Konkurenčnost informatikov in vpliv življenjskih stroškov
Pri primerjavi višine dohodkov je ključno tudi vprašanje, koliko zaposlenim po plačilu osnovnih življenjskih stroškov dejansko ostane. Po podatkih Boundless povprečna letna bruto plača razvijalca programske opreme v Sloveniji znaša 51.800 evrov, neto pa 25.800 evrov. Ob ocenjenih letnih stroških v višini 18.117 evrov zaposlenemu ostane 7.643 evrov razpoložljivega dohodka.
Najvišji razpoložljivi dohodek imajo informatiki na Malti (24.851 evrov), v Združenem kraljestvu (22.179 evrov) in v Nemčiji (19.917 evrov). Najmanj ostane zaposlenim v Romuniji, Turčiji in Črni gori, kjer razpoložljivi dohodek znaša med 1.883 in 4.046 evri.
Med sosednjimi državami je najbolj ugodna Avstrija (14.721 evrov), sledijo Madžarska (14.563 evrov), Hrvaška (9.778 evrov) in Italija (8.880 evrov). Boundless, kot navaja Dnevnik, opozarja, da gre za okvirne ocene, ki so odvisne od življenjskega sloga in lokalnega okolja.
Dogovor o uskladitvi dohodnine za leto 2026
Vlada in sindikati so se v okviru ekonomsko-socialnega sveta pred dnevi dogovorili o uskladitvi olajšav in meja dohodninskih razredov za leto 2026. Po pojasnilih ministrstva za finance naj bi se olajšave zaradi rasti povprečnih plač dvignile za 5,55 odstotka, kar je več od sprva predvidenih 3,7 odstotka. Uskladitev naj bi po ocenah prinesla približno 150 milijonov evrov nižje davčne obremenitve.
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih olajšav na letni ravni prejeli okoli 220 evrov več, prejemniki povprečne plače približno 130 evrov, zaposlenim z dvema povprečnima plačama pa bi ostalo okrog 250 evrov dodatnega neto izkupička. Ministrstvo poudarja, da naj bi spremembe okrepile kupno moč in izboljšale konkurenčnost trga dela.
Foto: Freepik
