Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) je Univerzi v Ljubljani in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije poslala obsežen poziv, v katerem opozarja na porast obveznih študijskih stroškov, ki po njihovem mnenju presegajo okvire zakonodaje. V dopisu poudarjajo, da se obljuba o brezplačnem visokošolskem izobraževanju za redne študente oddaljuje od realnosti, saj čedalje več obveznih stroškov pada na pleča študentov.
„V zadnjih letih se ta razkorak med zakonsko obljubo in dejansko študijsko izkušnjo samo še poglablja,“ so zapisali v organizaciji, ki opozarja, da jih je kar 68 percent študentov v raziskavi za leto 2023/24 poročalo o neupravičenih obveznih stroških .
ŠOU izpostavlja problem dveh vrst stroškov, ki jih morajo študenti redno poravnavati. Prvi so prispevki, ki jih Univerza v Ljubljani določa enotno, denimo prispevek za uporabo informacijske opreme, knjižnično članarino in pristojbine za izdajo dokumentov. Drugi pa so stroški, ki jih oblikujejo posamezne fakultete in ki niso enotni, predvidljivi ali vedno jasno utemeljeni.
Prihaja do velikih razlik
V dopisu navajajo, da med članicami Univerze prihaja do velikih razlik. Tako nekatere fakultete zaračunavajo prispevek za slavnostno podelitev diplome, pri čemer se zneski gibljejo od 10 evrov na večini članic do 28 evrov na Pedagoški fakulteti. Drugje zaračunavajo prispevek za SMS-obveščanje, nekje kot 5-evrsko izbirno storitev, drugje za 6 evrov. Na posameznih fakultetah je mogoče najti tudi prispevke za tutorstvo, medtem ko jih druge sploh ne poznajo.
ŠOU opozarja tudi na primere, kjer fakultete uvajajo posebne prispevke brez primerljivih praks drugod. Na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za farmacijo so denimo v cenik vključili 180 evrov visok prispevek za kritje stroškov odpovedi študentske izmenjave iz neupravičenih razlogov. Na drugih članicah takih stroškov ne zaračunavajo.
V ŠOU izpostavljajo, da takšne razlike kažejo na pomanjkanje enotnih meril in nadzora, hkrati pa povečujejo nejasnost med študenti glede obveznih prispevkov.
Primeri iz prakse: dodatni stroški v strokovno zahtevnih programih
Poziv navaja več programov, kjer so obvezni stroški še posebej visoki. Študent prvega letnika Medicinske fakultete mora ob vpisu plačati prispevek za IKT in knjižnico, pozneje pa tudi letni strošek za delovna oblačila, ki jih potrebuje pri kliničnih vajah.
Študenti Dentalne medicine morajo dodatno poravnati še 100 evrov letno za obvezni zobozdravniški material, kar v šestih letih nanese približno 400 evrov. Ob tem še prispevek za delovna oblačila pomeni, da študent skupaj poravna skoraj 550 evrov dodatnih obveznih stroškov.
Finančno zahtevni programi niso omejeni zgolj na medicinske vede. Študenti Geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti morajo za terenske in laboratorijske vaje odšteti do 220 evrov na letnik v prvih dveh stopnjah, v magistrskem programu pa do 350 evrov. Ker so ekskurzije in terensko delo obvezni del študijskega procesa, v ŠOU opozarjajo, da bi morali biti takšni stroški po naravi stvari kriti iz institucionalnih sredstev in ne iz študentskih žepov.
Okrogla miza razkrila pomanjkanje transparentnosti
Na okrogli mizi z naslovom „Neupravičeni stroški študija“, ki je potekala 20. novembra na Pravni fakulteti UL, so udeleženci izpostavili več težav, povezanih s preglednostjo stroškov. V ŠOU so poudarili, da številni prispevki nimajo jasne pravne podlage ali utemeljitve. Študenti pogosto ne vedo, zakaj plačujejo določen znesek, kako je bil določen in ali pokriva dejanske stroške študijskega procesa.
V dopisu so zapisali: „Trenutno ni neodvisnega nadzora ali evalvacije, ki bi potrdila, da so zbrani prispevki porabljeni namensko in da višina ustreza dejanskim materialnim stroškom,“ so opozorili in dodali, da študentski sveti pogosto nimajo dostopa do vseh podatkov, potrebnih za informirano soglasje.
Izpostavili so tudi vprašanje, ali fakultete dejansko izvajajo zakonsko predpisane kalkulacije stroškov in ali odgovorni organi preverjajo njihovo ustreznost.
Ključna zahteva: obvezni del študija mora biti brez plačila
Najbolj osrednji del dopisa je stališče, da študenti ne bi smeli plačevati za tiste elemente študijskega procesa, brez katerih programa ni mogoče opraviti. „Vse, kar je obvezni del študijskega procesa, mora biti za študente brezplačno,“ so poudarili.
Pri tem naštevajo laboratorijski material, zaščitna oblačila, terensko delo, klinične vaje in dostop do osnovne infrastrukture. Po njihovih besedah gre za sestavne dele akreditiranih programov, zato bi jih morala financirati bodisi država bodisi visokošolska ustanova.
Dodali so še: „Če je obvezno za študij, potem mora biti financirano iz javnih ali institucionalnih sredstev – ne iz študentskih žepov,“ s čimer jasno postavljajo razliko med nujnimi in izbirnimi storitvami.
Predlogi sistemskih ukrepov
ŠOU Univerzi in ministrstvu predlaga uvedbo registra vseh študijskih prispevkov po programih in članicah, da bi bilo mogoče prvič celovito oceniti, katere obremenitve dejansko nosijo študenti. Predlagajo tudi odpravo neupravičenih stroškov in natančen pregled vseh prispevkov, ki jih fakultete zaračunavajo v obveznem delu študija.
V organizaciji poudarjajo, da si želijo dialoga: „Študij na Univerzi v Ljubljani mora biti dejansko brezplačen v vseh njegovih obveznih delih,“ so zapisali in dodali, da želijo sodelovati pri oblikovanju rešitev, ki bi fakultetam omogočile transparentnejše in pravičnejše ravnanje pri zaračunavanju stroškov.
Foto: Freepik
