Španski premier Pedro Sánchez je zavrnil predlog Nata, da bi države članice povečale obrambne izdatke na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V pismu generalnemu sekretarju Nata Marku Rutteju je Sánchez poudaril, da je takšen cilj za Španijo “nerazumen in kontraproduktiven”.
Namesto tega predlaga prožnejši pristop, ki bi cilj naredil neobvezen ali Španiji omogočil izjemo. Odločitev prihaja pred prihajajočim vrhom Nata v Haagu, kjer naj bi zavezništvo potrdilo novo strategijo financiranja obrambe.
Natov predlog, ki ga je podprl ameriški predsednik Donald Trump, predvideva, da bi države članice do leta 2030 namenile 3,5 odstotka BDP za neposredne vojaške izdatke, dodatnih 1,5 odstotka pa za širše varnostne potrebe, kot so infrastruktura in kibernetska varnost. Sánchez je v pismu, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters, izrazil zaskrbljenost, da bi takšen dvig izdatkov ogrozil španski socialni sistem in gospodarski razvoj.
Po njegovem mnenju bi petodstotni cilj zahteval bodisi zvišanje davkov za srednji razred bodisi zmanjšanje sredstev za zdravstvo, izobraževanje in zeleni prehod. “Vsaka vlada ima pravico odločiti, ali je pripravljena na takšne žrtve. Kot suverena zaveznica se odločamo, da jih ne bomo sprejeli,” je zapisal Sánchez.
Španija ostaja pri nižjih ciljih
Španija trenutno za obrambo namenja približno 1,3 odstotka BDP, kar je najmanj med vsemi članicami Nata. Aprila letos je Sánchez napovedal povečanje obrambnih izdatkov za 10,5 milijarde evrov, s čimer naj bi do konca leta 2025 dosegli Natov obstoječi cilj dveh odstotkov BDP. Po ocenah španske vlade bi za izpolnitev lastnih obrambnih potreb zadostovalo 2,1 odstotka BDP, kar je znatno manj od predlaganih petih odstotkov.
Sánchez je poudaril, da Španija ostaja zavezana Natu, a meni, da lahko svoje obveznosti izpolni z nižjimi izdatki, ne da bi pri tem ogrozila evropske prizadevanje za krepitev lastne varnosti.
Odločitev prihaja v času, ko se Sánchez sooča z notranjepolitičnimi izzivi. Povečanje obrambnih izdatkov je že aprila sprožilo kritike znotraj njegove koalicije, zlasti med levo usmerjenimi partnerji, kot je stranka Sumar, ki nasprotuje večjemu financiranju vojske. Poleg tega se španski premier spopada s pritiski zaradi korupcijskih škandalov, ki dodatno otežujejo domačo politično situacijo.
Španija bi lahko z zavrnitvijo Natovega predloga tvegala zaplete na prihajajočem vrhu, saj odločitve v Natu zahtevajo soglasje vseh 32 članic. Medtem ko države, kot sta Švedska in Nizozemska, podpirajo novi cilj, Španija ni edina, ki izraža pomisleke – podobno naj bi se odzvale Belgija, Kanada in Italija.
Ana Koren
Foto: Wikimedia/Evropski parlament
