Spomladanska utrujenost se v teh dneh pojavlja pri številnih ljudeh, a ne gre za bolezen, temveč za naraven odziv telesa na sezonske spremembe. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da daljši dnevi in več svetlobe vplivajo na biološko uro, spanec in razpoloženje, kar lahko začasno poruši ravnovesje.
Povečana količina svetlobe spremeni izločanje melatonina, hormona, ki uravnava spanje. Telo mora zato znova uskladiti ritem budnosti in počitka. Ob tem se po manj aktivni zimi pogosto poveča tudi želja po gibanju, kar za organizem pomeni dodatno prilagajanje. Prehod je lahko počasnejši pri ljudeh z neurejenim spanjem, slabšimi prehranskimi navadami ali nizko telesno aktivnostjo.
Kako se kaže in kdaj postane težava
Najpogostejši znaki so utrujenost čez dan, zaspanost, težje jutranje vstajanje ter nihanje razpoloženja. Pogosti so tudi slabša koncentracija, razdražljivost in nižja odpornost na stres.
Na NIJZ opozarjajo, da se podobni simptomi pojavljajo tudi pri pomanjkanju spanja, dolgotrajnem stresu ali slabši telesni pripravljenosti, lahko pa so povezani tudi z zdravstvenimi stanji, kot so pomanjkanje železa, motnje ščitnice ali anksioznost.
Spomladanska utrujenost običajno traja od nekaj dni do nekaj tednov. Če se stanje vleče več mesecev, se stopnjuje ali začne vplivati na vsakodnevno delovanje, je priporočljiv posvet z zdravnikom.
Kdo jo občuti pogosteje
Po navedbah NIJZ so bolj dovzetni posamezniki z neurejenim spalnim ritmom, kroničnim stresom ali duševnimi stiskami. Več težav lahko imajo tudi ljudje s kroničnimi boleznimi, pomembno vlogo pa imajo hormonske spremembe, na primer v obdobju perimenopavze in menopavze.
Kaj lahko naredimo: ključni so spanec, gibanje in prehrana
Največ lahko posameznik naredi z urejenim življenjskim slogom, poudarjajo na NIJZ.
Spanec: priporočljivo je, da hodimo spat in vstajamo ob približno istem času. Odrasli naj spijo od 7 do 9 ur, starejši od 65 let pa od 7 do 8 ur. Jutranja izpostavljenost dnevni svetlobi pomaga hitreje uravnati biološko uro.
Gibanje: redna telesna aktivnost izboljšuje energijo in razpoloženje. Intenzivnejšo vadbo je smiselno zaključiti nekaj ur pred spanjem.
Prehrana: pomembni so redni obroki in uravnotežena prehrana s poudarkom na polnovrednih živilih, sadju, zelenjavi in beljakovinah. Večerja naj bo lažja, hkrati pa je pomemben tudi zadosten vnos tekočine.
Stres: pomagajo sprostitvene tehnike, kot so dihalne vaje, meditacija ali progresivno mišično sproščanje. Priporočljivi so tudi kratki odmori čez dan, omejevanje večerne uporabe zaslonov ter dejavnosti za sprostitev.
Pri prehranskih dopolnilih na NIJZ poudarjajo, da so smiselna le ob dokazanem pomanjkanju. Za večino populacije je pomemben predvsem vitamin D, zlasti pri starejših, vendar je pred jemanjem priporočljiv posvet z zdravnikom.
Če utrujenost kljub ukrepom vztraja ali se poslabšuje, strokovnjaki svetujejo posvet z osebnim zdravnikom. Pri duševnih stiskah je pomoč na voljo tudi v centrih za duševno zdravje.
