Spor o izvoru znamenite čokoladne sladice Mozartovih kroglic v Salzburgu se nadaljuje tudi na sodišču. Deželno sodišče je eni od tamkajšnjih slaščičarn prepovedalo, da bi se v oglaševanju sklicevala na „originalni recept“, s čimer je znova odprlo vprašanje, kdo ima pravico do zgodovinske dediščine ene najbolj prepoznavnih avstrijskih slaščic.
Sodišče v Salzburgu je ugodilo tožbi, ki jo je vložila slaščičarna Fürst proti konkurenčnemu podjetju Holzermayr. Slednje se je v promocijskih gradivih predstavljalo kot dedič izvirnega recepta za kroglice, pri čemer se je sklicevalo na zgodovinske zapise. Po presoji sodišča takšne trditve niso dopustne, saj obstoj enotnega „originalnega recepta“ ni dokazan.
Jedro spora sega v konec 19. stoletja. Holzermayr svojo zgodbo utemeljuje na članku zgodovinarja Gerharda Ammererja, objavljenem lani, v katerem avtor navaja, da naj bi prvo različico Mozart kroglice leta 1880 ustvaril slaščičar R. Baumann, prednik sedanjega lastnika podjetja Holzermayr, poroča Hina. Na drugi strani slaščičarna Fürst vztraja, da je njen ustanovitelj Paul Fürst sladico izumil desetletje pozneje, leta 1890, in da prav njihova hiša ohranja izvorno tradicijo.
Sodišče je v odločitvi poudarilo, da Holzermayr v oglasih ne sme več uporabljati besede „recept“, saj zanjo ni zgodovinsko preverljive podlage. Podjetje je zato že spremenilo slogan in se zdaj sklicuje na „tradicijo osemdesetih let 19. stoletja“, brez neposredne navedbe izvirnosti.
Dodatno težo sporu daje tudi dejstvo, da se izdelava kroglic pri Holzermayrju ne odvija v Salzburgu, temveč v industrijskem obratu v Spodnji Avstriji. To je ena od ključnih točk kritike s strani slaščičarne Fürst, ki svoje Mozartkugle še vedno izdeluje ročno. Lastnik Martin Fürst je ob tem poudaril, da ne nasprotuje konkurenci, vendar ne sprejema enačenja obrtniške izdelave z industrijsko proizvodnjo in zavrača, kar sam označuje kot širjenje neresnic o izvoru sladice.
V odziv na sodno odločitev je Holzermayr predstavil novo razlago zgodovine, po kateri naj bi prve kroglice izdelala Louise Karuth, zaposlena pri slaščičarju Baumannu. Razprava s tem še zdaleč ni končana. Obe strani zdaj pričakujeta novo raziskavo zgodovinarja Ammererja o nastanku slavne sladice, ki naj bi bila javno predstavljena aprila in bi lahko dodatno vplivala na razumevanje njenega izvora.
