[STA] – V iztekajočem se letu je dodobra zaživel projekt Zamejske športne koordinacije (Zaško), ki je preko regijskih pisarn OKS v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odpira možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejskih skupnostih. Šport odpira vrata ohranjanju slovenstva tudi za mejami, so si enotni predstavniki manjšin.
“Radi rečemo, da nas šport povezuje. In povezuje nas tudi tam, kjer nas meja ločuje. Pred letom dni je zaživel projekt Zaško, ki vse štiri zamejske organizacije povezuje v enoten sistem. Šport v zamejstvu razvija ponos in pripadnost Sloveniji. Ne bomo vas pustili samih,” je skupni projekt na vsakoletnem druženju s slovenskimi zamejskimi športnimi organizacijami pohvalila Petra Tramte iz direktorata za šport.
Kot sama pravi, je to naložba v otroke, ki pa jo izven meja države izvajajo izjemni posamezniki. Če je navada politike, da zna dobro predstaviti svojo dejavnost, pa je je tokrat projekt naletel na močno odobravanje prav pri zamejskih Slovencih, katerim je namenjen.
“Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,” je o projektu Zaško, ki ga pomagata koordinirati pristojno ministrstvo za šport in OKS, povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marjan Velik.
Mejniki na avstrijskem Koroškem
Med mejniki na avstrijskem Koroškem izpostavljajo 50-letnico poslopja Slovenske Gimnazije v Celovcu. Ta stavba je v petih desetletjih postala športno središče koroških Slovencev in dala tudi že številne avstrijske reprezentante. Trenutno so najbolj ponosni na smučarskega skakalca Daniela Tschofeniga, ki trenira v Zahomcu, in biatlonko Dunjo Zdouc, ki bosta februarja nastopila na olimpijskih igrah.
A projekti kot je Zaško še boj povezujejo športnike na Koroškem, kjer med drugim izstopajo odbojkarji Doba, košarkarji Koša, nogometaši Saka, razvijajo pa se mladi talenti kot denimo skakalec Julian Smit, ki čaka na priložnost v elitni avstrijski reprezentanci.
Andrejek Sabolč, župan Gornjega Senika, ki vodi regijsko pisarno porabskih Slovencev na Madžarskem, je Zaško ocenil za velikanski napredek. Gospodarska situacija na tromeji s Slovenijo in Avstrijo tudi 35 let po padcu železne zavese ostaja težka, zato se mladi izseljujejo in v veliki meri učijo nemško, da bi kasneje našli zaposlitev v Avstriji, od koder se po pravilu ne vračajo.
Razvoj športa
Razvoj športa pa ponuja predvsem priložnost, da se mladi vključijo v slovensko skupnost in negujejo jezik in prav z novim zagonom zdaj oblikujejo nove projekte in širijo sodelovanje z matico. Zelo živahni so zaenkrat na področju šaha, kjer Tromejnik igra celo v madžarski superligi, rokometa, kegljanja in kikboksa.
Zaško s pomočjo Slovenije pa je v Porabju omogočil, da vsebine prilagodijo mladim, da bi negovali tudi jezik, z razvojem športa pa se povečuje tudi čezmejno sodelovanje s Slovenijo.
Na Hrvaškem, enako se je v obrnjenem smislu zgodilo v Sloveniji, se je velik del Slovencev zaradi enake kulture, religije, zgodovine in bližine jezika asimiliral. Novi projekt s pisarno v Zagrebu pa vendarle omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.
“Tudi zaradi športa se je že povečal vpis mladih v dopolnilni pouk učenja slovenščine. Trenutno najbolj razvijamo karate, odbojko in nogomet. Razkropljeni smo od madžarske meje do morja, zato je povezovanje težko, a zelo dobri so projekti z Ormožem, kamor se vozijo mladi na treninge, in razvoj nekaterih športov v Gorskem Kotarju,” je ocenil Damjan Molnar.
“Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta.”
“Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,” pa je prepričan Ivan Peterlin, glavni tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Projekt Zaško pa je tik pred prazniki ocenil kot darilo Miklavža in božička skupaj, v ozadju pa vidi vizijo in strategijo razvoja.
Še več, šport prav v Italiji dokazuje, da v je lahko vabljiv tudi za italijanski del skupnosti, ki se vse večkrat vključuje v slovenski šport, se nauči jezika in slovenske kulture, kar je na območju ob meji še kako velikega pomena.
V ZSŠDI so zato predstavili kar nekaj primerov vključevanja italijanske narodnosti v slovenski šport in razlike v znanju slovenščine pri sosedih ni več opaziti. Ena med njimi je odbojkarica Zaleta Demi Vattovaz, ki za ekipo še vedno igra, v tekoči slovenščini pa vodi treninge. “Slovenščina je zame darilo,” pravi nasmejano.
Trener nogometa je Danilo Venanzi, ki je domači vasi preko nogometa pripel v stik s slovenščino. Jezik se mu je taki prikupil, da se je odločil za študij v Ljubljani, kjer ga je izpopolnil do te mere, da v Italiji celo poučuje slovenski jezik. In prav preko športa je v življenju prišel do tega, da se ne sprašuje, ali mu je bližje slovenski ali italijanski način življenja. “Enostavno sem iz našega kraja,” odgovarja.
Odbojkarja Vala Leonardo Prestente iz Krmina je dijak klasičnega liceja Trubar v Gorici prav zaradi vključenosti v manjšinski šport. “Tudi jaz si kasneje želim študirat v Ljubljani, saj se v slovenskem okolju res odlično počutim,” pravi mladi odbojkar.
Vse večje pa je tudi povezovanje Slovencev v Italiji, ki so bili tradicionalno razdeljeni na dve manjšinski organizaciji. Predstavnici SKGZ in SSO Martina Budin ter Martina Bearzi sta preko športa predstavili nov skupni logotip. Gre za stilizirano rdeče srce, ki je zaščitni znak Slovencev v Italiji.
Znak je prva uporabljala nogometna reprezentanca ZSŠDI. Srce pa krasi še drese različnih klubov – Zalet, SloVolley, Val, Mavrica, Jadran, Soča, ŠK Kras, Juventina Cheerdance Millenium …
Kot steber projekta in prvega operaterja pa so zamejci ocenili podpredsednika OKS Mirana Kosa in se mu zahvalili s sliko akademskega slikarja Edija Žerjava iz Trsta. “Zame to pomeni samo zavezo za naprej, da bomo skupaj reševali čim več problemov. Zamejci so polni idej in na to se ne smemo požvižgati. Naša dolžnost je, da jih pomagamo uresničiti,” pa je med drugim pokomentiral Kos.
Foto: Aleš Fevžer (STA)
