Delnice v Aziji so se znižale, prav tako pa so padle terminske pogodbe na ameriške indekse na Wall Streetu. Trgi so osredotočeni na pričakovano odločitev Federal Reserve (FED), ki utegne obrestne mere znižati.
Trenutne cene terminskih pogodb upoštevajo možnost, da bo FED znižal obresti za četrtino odstotne točke, na razpon 3,50–3,75 odstotka, kar je v skladu z oceno približno 89-odstotne verjetnosti. Napovedi za januar pa kažejo le okoli 21-odstotno verjetnost dodatnega znižanja.
Pri tem bo odločilno vplivalo, koliko članov upravnega odbora FED-a bo v prihajajočih napovedih predvidelo eno ali več znižanj v letu 2024. Hkrati so zaradi zaprtja ameriške vlade prestavili novembrsko poročilo o plačah na 16. december, inflacijski podatki pa naj bi bili objavljeni dva dni pozneje.
V začetku trgovanja je japonski indeks Nikkei 225 na Japonskem začel višje, a je nato padel za 0,2 odstotka. Južnokorejski indeks KOSPI je ostal praktično nespremenjen, navaja Reuters.
Indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske, ki ga spremlja MSCI Asia‑Pacific ex‑Japan, je porasel za 0,1 odstotka. Kitajski indeks CSI 300 pa je po objavi mešanih podatkov o inflaciji padel za 0,8 odstotka.
Donosi na obveznice in valutna razmerja
Donosi na 10-letne ameriške državne obveznice so se ustalili pri 4,187 odstotka, potem ko so se v zadnjih devetih sejah povzpeli z najnižje ravni 3,962 odstotka. Nekateri tehnični analitiki opozarjajo, da bi morebitni preboj podpore pri 4,201 odstotka lahko odprl pot proti 4,535 odstotka.
Rast donosnosti je krepila ameriški dolar. Vrednost jena je padla, kar so očitno spodbudila gibanja skladov, ki vlagajo v tuje valute.
Novih rekordov so dosegla tudi nekatera valutna razmerja: evro se je povzpel na 182,64 jena, funt pa na 208,95 jena, kar je njegova najvišja vrednost od sredine leta 2008. Dolar je znašal 156,61 jena — nekoliko se je znižal glede na prejšnji dan, ko je zabeležil rast za približno 0,5 odstotka, in je bil nekoliko šibkejši v primerjavi s košarico valut, ki jo spremlja indeks DXY.
Premiki na trgih surovin: srebro, zlato, nafta
Srebro se je na surovinskih trgih povzpelo nad 60 dolarjev za unčo in doseglo rekordnih 61,45 dolarja. Cena srebra se je letos več kot podvojila. Razlog za rast vlagatelje vidijo v zmanjšanih zalogah in povečanim naložbam v sektorje, kot so sončna energija, električna vozila, podatkovni centri in umetna inteligenca — stanje, ki ga je v enakih besedah izpostavilo industrijsko združenje Silver Institute.
Zlato je medtem stabiliziralo ceno pri približno 4.206 dolarjih za unčo; oktobra je doseglo vrh pri 4.381 dolarjih.
Nafta se je po začetnem padcu cen ob obnovitvi proizvodnje na naftnem polju West Qurna 2 v Iraku rahlo dvignila. Cena brent surove nafte se je zvišala za 0,2 odstotka na 62,04 dolarja za sod, cena ameriške surove nafte pa prav tako za 0,2 odstotka na 58,35 dolarja za sod.
Terminske pogodbe na evropska borzna indeksa — EURO STOXX 50 in DAX — so se, kot navaja Reuters znižale za 0,1 odstotka, pogodbe za britanski FTSE 100 pa za 0,3 odstotka.
Na ameriški strani so se pogodbe na indeksa S&P 500 in Nasdaq Composite pred objavo rezultatov velikih tehnoloških podjetij, med drugim Oracle in Broadcom, držale približno nespremenjene.
Foto: Unsplash
