S 1. decembrom, torej z današnjim dnem slovenski sistem dolgotrajne oskrbe vstopa v ključno fazo reforme. Po vzpostavitvi storitev oskrbe na domu in e-oskrbe v začetku leta se zdaj v sistem vključujejo še stanovalke in stanovalci domov starejših, s čimer se uvajajo zadnji manjkajoči storitvi – denarni prejemek ter institucionalna dolgotrajna oskrba.
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost so poudarili, da je „današnji dan pomemben mejnik“, saj se s tem zaokroža celoten mehanizem reforme. Dolgotrajna oskrba se sicer izvaja od 1. januarja 2024, v tem času je v sistem vključenih 1.800 uporabnikov oskrbe na domu ter približno 5.600 uporabnikov e-oskrbe. Zadnja faza pomeni začetek polnega delovanja tudi v institucijah.
Ena od osrednjih sprememb, na katero posebej opozarjajo na ministrstvu, je občutno nižji finančni vložek za oskrbovance. Po novi ureditvi stanovalci plačujejo le nastanitev in prehrano, medtem ko strošek oskrbe krije sistem dolgotrajne oskrbe. Kot so navedli na ministrstvu, nova shema prinaša tudi t. i. kapico za standardno nastanitev, vezano na višino zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe. Ta naj bi, kot poudarjajo, „zagotavljala finančno predvidljivost in varstvo pred previsokimi stroški“.
Za nemoten prehod je bil pred kratkim sprejet poseben prehodni zakon, ki poenostavlja vključevanje stanovalcev v novi sistem. Zakon odpravlja del administrativnih obveznosti za stanovalce in svojce ter poenoti postopke za izvajalce. Domovi so v novembru zbirali soglasja za vstop v sistem, decembra pa pripravljajo osebne načrte oskrbe, ki jih stanovalci podpisujejo s podporo strokovnih služb.
Ob podpisu osebnega načrta bodo stanovalci formalno vključeni v dolgotrajno oskrbo. Izvajalci so, kot so dodali na ministrstvu, prejeli vse potrebne informacije in „v večini že začenjajo s sklepanjem osebnih načrtov oziroma začasnih načrtov tam, kjer je treba urediti skrbništvo“.
Zbranih več kot 17.000 soglasij
Ministrstvo navaja, da je trenutno v sistem poknjiženih 17.416 soglasij za vključitev v dolgotrajno oskrbo v institucijah. Baza se še posodablja, saj so se soglasja lahko zbirala do vključno 30. novembra. Podatek ne vključuje oseb, za katere skrbništvo še ni urejeno, ter uporabnikov, ki prehajajo iz dnevne v institucionalno oskrbo.
Omladič: gre za sklepno fazo reforme
Državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost, dr. Luka Omladič, je ob začetku nove faze poudaril, da „s 1. decembrom dolgotrajna oskrba v Sloveniji vstopi v sklepno fazo reforme, ki je osredotočena na ljudi“. Izpostavil je, da se oskrba za stanovalce nadaljuje nemoteno, obenem pa bodo njihove položnice nižje.
Pozval je tudi k podpisu osebnih načrtov: „Pozivam vse stanovalke in stanovalce ter njihove svojce, da v naslednjih tednih podpišejo osebni načrt oskrbe in s tem omogočijo gladek prehod v sistem, ki jim zagotavlja več varnosti, več pravic in bolj predvidljive stroške.“
Na ministrstvu poudarjajo, da bodo izvajalcem tudi v naslednjih tednih zagotavljali stalno podporo ter sprotno posodabljanje podatkov, pri čemer poteka prehod po strukturiranih, jasnih korakih. Dodali so, da reforma že kaže prve rezultate, med njimi nižje stroške oskrbe in celovitejšo podporo uporabnikom.
Foto: Unsplash
