Starmer načrtuje “povratne centre” za zavrnjene prosilce za azil
Britanski premier Keir Starmer je med obiskom Albanije napovedal, da bo Združeno kraljestvo začelo pogovore z več državami o vzpostavitvi tako imenovanih “povratnih centrov” za zavrnjene prosilce za azil.
Centri, ki bi delovali v tujini, naj bi olajšali deportacijo migrantov, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene in ki nimajo več pravnih možnosti za pritožbo. Napoved prihaja v času, ko se vlada sooča z vse večjim pritiskom zaradi rekordnega števila prehodov migrantov čez Rokavski preliv.
Starmer je poudaril, da “povratni centri” niso edina rešitev za zaustavitev nezakonitih migracij, ampak del širše strategije, ki vključuje aretacije, zasege premoženja in mednarodna sodelovanja. Po poročanju The Guardiana je število migrantov, ki so letos prečkali Rokavski preliv, preseglo 12.000, kar napoveduje rekordno leto.
Britanska vlada upa, da bo nova pobuda zmanjšala finančno breme, povezano z nastanitvijo prosilcev za azil, in hkrati delovala kot odvračilno sredstvo za nadaljnje prehode.
Razlika od spornega načrta Ruande
Za razliko od prejšnje konservativne vlade, ki je želela vzpostaviti sporni načrt pošiljanja prosilcev za azil v Ruando, ne glede na izid njihovih prošenj, Starmerjev načrt cilja izključno na tiste, katerih prošnje so bile že zavrnjene.
Po navedbah Downing Streeta naj bi “povratni centri” preprečili taktike zavlačevanja, kot so izguba dokumentov ali ustvarjanje družin v Veliki Britaniji, ki lahko otežijo deportacijo zaradi človekovih pravic. Italija že izvaja podoben program z Albanijo, kjer zavrnjene prosilce za azil pošiljajo v državo, medtem ko čakajo na deportacijo, a je ta shema naletela na pravne ovire.
Med obiskom v Tirani je Starmer izključil možnost, da bi Albanija gostila britanske “povratne centre”. Kljub temu britanska vlada po poročanju Euronews razmišlja o državah v regiji Zahodnega Balkana, kot so Srbija, Bosna in Severna Makedonija, kot možnih lokacijah. Vsaka država, ki bi pristala na sodelovanje, bi od Velike Britanije prejela plačilo za vsakega relociranega migranta.
Pritiski in kritike
Starmerjeva napoved je sprožila mešane odzive. Konservativci so obisk v Albaniji označili za neuspešen, saj je albanski premier Edi Rama zavrnil možnost gostovanja centrov. Prav tako so opozicijski politiki izpostavili, da novi načrt ne bo dovolj učinkovit, saj ne naslavlja privlačnosti Velike Britanije za migrante, ki jim je azil odobren.
Po drugi strani je Evropska unija marca letos odobrila podobne pobude za svoje članice, kar daje Starmerjevi vladi močnejšo pravno podlago za pogovore z drugimi državami.
Pritisk na vlado se povečuje tudi zaradi političnih razmer. Po uspehu protimigrantske stranke Reform UK na lokalnih volitvah in kritikah znotraj lastne laburistične stranke, ki Starmerja obtožuje preveč desnega pristopa k migracijam, premier išče ravnotežje med strogimi ukrepi in spoštovanjem mednarodnih obveznosti.
Nekateri kritiki njegovo retoriko, kot je opozorilo o “otoku tujcev”, primerjajo z bolj spornimi stališči iz preteklosti, kar v laburističnih krogih povzroča nemir.
Finančni in praktični vidiki
Po navedbah vladnih virov naj bi “povratni centri” zmanjšali stroške, povezane z nastanitvijo prosilcev za azil v Veliki Britaniji, ki so od leta 2019 dosegli več sto milijonov funtov. Podjetja, ki upravljajo hotele za migrante, so po poročanju National Audit Office v tem obdobju ustvarila dobičke v višini 383 milijonov funtov.
Starmerjev načrt predvideva hitrejšo odstranitev zavrnjenih prosilcev, kar naj bi zmanjšalo možnosti za pravne ovire, kot je sklicevanje na družinske vezi.
Kljub ambicioznosti načrta podrobnosti o njegovi izvedbi, stroških in končnih lokacijah centrov ostajajo skope. Vlada poudarja, da so pogovori z drugimi državami šele v začetni fazi, kar pušča odprta vprašanja o časovnici in učinkovitosti pobude.
Ana Koren
Portal24; Foto: Wikimedia/Kirsty O’Connor/ No 10 Downing Street
