Predsednik državnega zbora in stranke Resnica Zoran Stevanović je prepričan, da je stranka, ki se je je po njegovih besedah neupravičeno prijela oznaka razgrajačev in uličarjev, z vstopom v parlament pokazala, da zna delati. Kot predsednik DZ si želi parlament približati ljudem, če pa bo ustavno sodišče presodilo, da je referendum o interventnem zakonu dopusten, bo osebno pomagal zbirati podpise za njegovo izvedbo, saj ga zavrnitev zakona ne skrbi.
Resnica je na volitvah osvojila pet poslanskih mandatov. Stevanović je v enem od svojih nastopov ocenil, da so volitve v aktualnem sistemu podobne igri na srečo, saj volivci nikoli ne vedo povsem natančno, kdo bo na koncu izvoljen.
Na vprašanje, kako se je ta “igra” izšla njegovi stranki, je za STA odgovoril: “Kot šestica na lotu. Lahko bi bila tudi sedmica, a sem ponosen na naše poslance.”
Zavzema se za preferenčni glas in e-volitve
Po njegovem mnenju je sprememba volilnega sistema nujna. Zavzema se za uvedbo preferenčnega glasu, podpira pa tudi možnost elektronskega glasovanja.
Prepričan je, da bi e-volitve predvsem mlade spodbudile k večji udeležbi na volitvah.
“Če bi za kanček spremenili celoten volilni sistem, da bi bila udeležba bistveno večja, v parlament pa bi prišli ljudje, ki jih volilno telo zares želi v parlamentu,” meni.
Optimističen je, da bi lahko te spremembe izpeljali že v tem mandatu, čeprav največja vladna stranka uvedbi preferenčnega glasu ni naklonjena.
“Naši poslanski skupini ni pomembno, kaj mislita SDS in NSi, pač pa to, kaj je dobro za ljudi. Če tako mislijo tudi nekatere opozicijske stranke, pa se veselimo sodelovanja z njimi,” je dejal.
Pred volitvami si je Resnica želela deset poslancev, a meni, da so volivci zaradi ustvarjanja umetnih političnih delitev glasovali predvsem proti določenim strankam in ne za nove politične projekte.
Afera Black Cube je po njegovem dodatno polarizirala volivce
Stevanović ocenjuje, da je Resnici škodovala afera Black Cube, saj je po njegovem mnenju še dodatno polarizirala politični prostor.
“In takrat se volivci odločajo samo o tem, katero stran od teh dveh polov bi podprli, da druga ne zmaga,” je dejal.
Prepričan je tudi, da številni ljudje zaradi afere niso glasovali na podlagi lastne presoje.
“Vsakogar, ki je pridobil te posnetke, je treba preiskati in zoper njega ustrezno ukrepati, ker so očitno pridobljeni nezakonito. Ob predpostavki, da se na isti način preiskuje tudi vsebina posnetkov, iz katere pa izhaja, roko na srce, 100 let zapora,” je ocenil.
Po njegovih besedah sta tako način pridobitve posnetkov kot njihova vsebina ogledalo slovenske politike zadnjih treh desetletij.
“In ko se pojavi neka majhna stranka, ki bi rada odpravila to politiko v preteklosti, postane nacionalni sovražnik številka ena,” je opisal odnos dela politike in medijev do Resnice.
O tretjem stebru in sodelovanju po volitvah
Stevanović upa, da preiskovalne komisije, ki bodo obravnavale afero Black Cube, ne bodo služile zgolj političnim obračunavanjem, čeprav priznava, da je glede na stopnjo politične polarizacije težko pričakovati drugače.
Pojasnil je tudi okoliščine svojega prihoda na položaj predsednika državnega zbora. Po njegovih besedah se je za kandidaturo odločil, ker iz vrst tako imenovanega tretjega stebra ni bilo drugih izraženih ambicij.
Na navedbe, da naj Resnica ne bi želela podpreti Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, pa odgovarja, da slednji nikoli ni bil kandidat in da do njega takšna želja ni nikoli prišla.
Razkril je tudi, da je ideja o oblikovanju tretjega stebra nastala po volitvah. Po njegovih besedah sta ga k sodelovanju nagovorila predsednik Demokratov Anže Logar in predsednik NSi Jernej Vrtovec.
“Name so se obrnili iz obeh taborov in pokazala se je odlična priložnost, da se povežemo s strankami, s katerimi imamo sorodne programe,” je dejal.
Pogovori so po njegovih besedah potekali vzporedno s srečanji pri predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu.
Referendum o Natu in odnos do zgodovinskih vprašanj
Po Stevanovićevem mnenju potreba po tretjem političnem stebru ostaja tudi po oblikovanju desnosredinske vlade, čeprav Resnica ni njen del.
Kot opozicijska stranka si želi čim prej določiti ključne politične cilje, pri čemer ne izključuje podpore predlogom tudi drugih opozicijskih strank.
Ena od točk, kjer vidi možnost sodelovanja z Levico, so prizadevanja za referendum o članstvu Slovenije v zvezi Nato.
Dotaknil se je tudi vprašanja spominskega dneva na žrtve komunističnega nasilja. Čeprav je Resnica podprla novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, zaradi katere po njegovem mnenju prihaja do pokopa vseh žrtev, ne izključuje možnosti, da bi predlagali spremembo določb o spominskem dnevu.
“Ampak če bomo spet povzročili razkol javnosti, bi se raje temu izognil,” je dejal.
Prepričan je, da zgodovina sodi predvsem v roke zgodovinarjev in ne politike.
Kritičen do dela nevladnega sektorja
Stevanović podpira tudi ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi preverjala financiranje nevladnih organizacij.
Kritičen je predvsem do organizacij, ki se po njegovem mnenju predstavljajo kot del civilne družbe, v resnici pa delujejo kot podaljšek posameznih političnih strank.
Za takšne organizacije meni, da bi bilo prav, da se preizkusijo na volitvah.
Ob tem poudarja, da ima enaka merila tako za organizacije z levimi kot za organizacije z desnimi političnimi stališči.
O domnevnih podkupovanjih in projektu Skok
V zvezi s kazensko ovadbo poslanke Katje Kokot proti Filipu Dobraniću je ponovil, da ima vsak posameznik pravico, da se ob občutku ogroženosti odloči za takšen korak.
Branil je tudi poslance Resnice, ki so opozorili na domnevne poskuse podkupovanja.
Po njegovih besedah ni nujno, da bi morali ob javnih opozorilih takoj vložiti tudi konkretne kazenske ovadbe, saj bi bili lahko izpostavljeni povratnim pravnim postopkom.
Razkril je, da so organi pregona v zvezi s temi navedbami že opravili določene razgovore in da preiskava poteka.
Glede predloga zakona o posebnem protikorupcijskem organu Skok je povedal, da mu je ideja všeč, vendar ostaja odprtih še veliko vprašanj.
“Želim, da so stvari dodelane in predvsem, da bo na čelo tega organa imenovan politično neoporečen strokovnjak,” je dejal.
Po njegovem mnenju del podobnega sistema že obstaja v obliki specializiranega državnega tožilstva.
Referendum o interventnem zakonu in delo parlamenta
Do sodstva ostaja kritičen. Na vprašanje, ali ga oprostilna sodba Janezu Janši v zadevi Trenta prepriča, da sodstvo deluje, je odgovoril kratko: “Ne.”
“To me pravzaprav nič ne prepriča, niti nič ne preseneča. To so njihove vojne, v katere se mi ne želimo vpletati,” je dodal.
Ob očitkih, da je Resnica podprla sklep o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu, čeprav sicer zagovarja referendume, je priznal, da gre za osebno zahtevno dilemo.
Po eni strani zagovarja neposredno odločanje ljudi, po drugi pa kot predsednik DZ vidi svojo dolžnost v varovanju ustave.
“Tukaj pred temi okni smo stali, ko so obšli ustavo in tudi danes si ne morem dovoliti, da bi jo kršil zato, ker nekdo preprečuje sprejem dobrega zakona izključno iz nagajanja,” je dejal.
Če bo ustavno sodišče odločilo, da je referendum dopusten, pa napoveduje aktivno podporo njegovi izvedbi.
“Bom sam pomagal zbirati podpise za referendum, samo da bodo razumeli, da se tega zares ne bojim. In napovedujem rezultat 70:30 v korist uveljavitvi zakona.”
Na očitke o hitrem sprejemanju zakonov in številnih izrednih sejah odgovarja, da bi sam delo parlamenta še dodatno pospešil.
“Imam občutek, da so nekateri poslanci navajeni, da se ne dela nič ali pa da se dela počasi,” je bil kritičen.
Moskva, lokalne volitve in prihodnost Resnice
Stevanović podpira tudi strožje sankcioniranje kršitev poslanskega kodeksa, saj meni, da bi s tem omejili nekatere problematične prakse v parlamentu.
Povedal je še, da bo odstopil s položaja predsednika Zveze vaterpolskih društev Slovenije, če bo Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila nezdružljivost funkcij.
Glede napovedanega obiska Moskve je dejal, da datum še ni določen, saj pričakuje uradno povabilo. Namen obiska bi bil po njegovih besedah prispevati k iskanju poti do miru in spodbujanju diplomatskega dialoga.
Jeseni Resnico čakajo lokalne volitve. Stevanović si želi županske kandidate v vseh mestnih občinah in čim več drugih občinah po državi. Ne izključuje niti kandidature v Ljubljani, kjer po njegovem opaža vse več nezadovoljstva z delom aktualnega župana Zorana Jankovića.
Napoveduje nadaljnjo rast stranke. Po njegovih besedah je po podpori Janezu Janši del članstva sicer odšel, vendar Resnica trenutno prejema več novih pristopnih izjav kot izstopov.
Ob koncu intervjuja je poudaril, da se brez zadržkov označuje za populista.
“Populizem vidim kot politično doktrino, ki zagovarja ljudi v odnosu do elite,” je dejal.
Na vprašanje, ali se kot predsednik državnega zbora ne šteje med elito, pa je odgovoril, da elito razume kot skupine, ki politiko usmerjajo iz ozadja zaradi lastnih interesov.
Kot predsednik DZ želi parlament približati ljudem, tudi z objavami na družbenih omrežjih, čeprav priznava, da ima zaradi tega včasih nekaj težav s parlamentarnim protokolom.
Kot poroča STA, je Stevanović v obsežnem pogovoru predstavil poglede na delovanje parlamenta, referendume, volilni sistem, delo sodstva, prihodnost stranke Resnica ter aktualna politična vprašanja doma in v tujini.
