Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo Gibanja Svoboda zoper izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Hkrati je zavrglo tudi pobudo za presojo ustavnosti poslovnika državnega zbora, s katero je največja opozicijska stranka izpodbijala pravila tajnega glasovanja.
S tem je pravni poskus razveljavitve glasovanja o predsedniku državnega zbora končan, Stevanovićeva izvolitev pa ostaja v veljavi.
Kot poroča RTV SLO so se v Svobodi na ustavno sodišče obrnili po glasovanju, na katerem so bile nekatere glasovnice označene z različnimi simboli. Po njihovem prepričanju je bilo zaradi teh oznak mogoče ugotoviti, kako so glasovali posamezni poslanci oziroma poslanske skupine, kar naj bi pomenilo poseg v načelo tajnega glasovanja in svobodo poslanskega mandata.
Stranka je predlagala razveljavitev sklepa o izvolitvi predsednika državnega zbora ter ponovno glasovanje. Obenem je zahtevala tudi presojo ustavnosti poslovnika državnega zbora, saj naj bi primer razkril pravno praznino pri izvedbi tajnih glasovanj.
Ustavno sodišče njihovim argumentom ni sledilo. V sklepu je pojasnilo, da izvolitev predsednika državnega zbora ni posamičen akt državnega organa, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov. Zaradi tega niso bili izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavo ustavne pritožbe.
Zavržena tudi pobuda glede poslovnika DZ
Enako usodo je doživela pobuda za oceno ustavnosti poslovnika državnega zbora.
Sodišče je ugotovilo, da so pobudniki pravni interes utemeljevali izključno z vloženo ustavno pritožbo. Ker je bila ta zavržena, tudi morebitna presoja poslovnika ne bi mogla vplivati na njihov pravni položaj. Posledično niso izkazali pravnega interesa za začetek postopka.
Ustavni sodniki se zato niso spuščali v vprašanje, ali so označene glasovnice dejansko pomenile kršitev tajnosti glasovanja oziroma ali poslovnik državnega zbora vsebuje pomanjkljivosti pri izvedbi takšnih glasovanj.
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je že ob vložitvi ustavne pritožbe ocenil, da za izpodbijanje njegove izvolitve ni pravne podlage.
Po njegovem mnenju jasno izraženi volji na glasovnici ni mogoče oporekati veljavnosti. Ob poznejših tajnih glasovanjih je sicer poslanke in poslance večkrat pozval, naj glasovnic ne označujejo.
