Ko so v letih 2020–2022 iz Slovenije v tujino romala pisma, peticije in alarmantni zapisi o domnevnem „zlomu demokracije“ ter „zadušitvi medijev“, se je ustvarjal vtis države na robu avtoritarizma. Takratni politični in medijski aktivisti so trdili, da Slovenija pod Janševo vlado drsi “proti Madžarski”, da svobode izražanja praktično ni več in da so mediji pod sistemskim pritiskom oblasti. Danes, z nekajletnim zamikom, pa podatki – isti podatki, na katere so se ti akterji sami sklicevali – govorijo drugačno zgodbo.
Indeks svobode izražanja (Freedom of Expression Index), ki ga pripravlja projekt V-Dem in ga uporablja tudi platforma Our World in Data, kaže, da je imela Slovenija v času zadnje Janševe vlade višjo stopnjo svobode izražanja kot leta 2024. Ne gre za mnenje, temveč za suhe številke. Leta 2024 je Slovenija uvrščena na 81. mesto na svetu, kar pomeni občuten padec v primerjavi z obdobjem 2020–2022, ko je bila indeksna vrednost bistveno višja.
To dejstvo je za marsikoga neprijetno. Če namreč danes poslušamo, da je 81. mesto dokaz težav, nazadovanja in omejevanja svobode, potem se postavlja preprosto vprašanje: zakaj so bila leta 2020–2022, ko je bila Slovenija po istem indeksu ocenjena bolje, predstavljena kot čas „zloma demokracije“? Ali drugače: če je danes stanje slabše, zakaj takrat ni bilo? In če je bilo takrat po podatkih bolje, kdo je torej zavajal?
Kaj indeks dejansko meri – in česa ne
Pomembno je poudariti, da indeks V-Dem ne meri všečnosti oblasti, ne meri tona tvitov in ne meri osebnih zamer med politiki in novinarji. Meri možnost javne kritike oblasti, pluralnost medijev, odsotnost sistemske cenzure in splošno okolje za izražanje mnenj. Če bi v času Janševe vlade res prišlo do „zatiranja medijev“, bi se to moralo poznati prav v tem indeksu. Pa se ni. Nasprotno, podatki kažejo, da je bila ocena takrat višja kot danes.
To pomeni, da je bil velik del mednarodnega pritiska, ki se je izvajal nad Janševo vlado, politično motiviran in vsebinsko pretiran. Ustvarjal se je narativ, ki ni imel trdne empirične podlage, je pa služil domačim političnim obračunom in ideološkim ciljem. Slovenija je bila predstavljena kot problematična država, čeprav je po objektivnih kazalnikih ostajala v skupini razmeroma svobodnih družb.
Ko dejstva postanejo neprijetna
Ironija je popolna: danes, ko Slovenija na lestvici dejansko pada, so tisti, ki so nekoč najbolj glasno kričali o nesvobodi, večinoma tiho. Očitno indeks ni več uporaben, ko ne potrjuje želenega političnega sporočila. Svoboda izražanja je tako za nekatere postala orodje, ne pa vrednota tj. kot dejavnik je pomembna le takrat, ko pride prav v političnem boju.
Podatki iz leta 2024 zato ne govorijo le o trenutnem stanju, ampak tudi o preteklosti. In govorijo jasno: trditve, da v času zadnje Janševe vlade v Sloveniji ni bilo svobode izražanja, niso skladne z dejstvi. Danes to potrjujejo prav isti indeksi, na katere so se avtorji medijske gonje nekoč najraje sklicevali.
Foto: SDS
