Ameriški predsednik Donald Trump ne bo med letošnjimi dobitniki Nobelove nagrade za mir. Po ocenah strokovnjakov njegovo delovanje ne ustreza merilom ustanovitelja Alfreda Nobela, saj naj bi njegova politika povečevala napetosti in slabšala mednarodni red, ki ga odbor še posebej ceni.
Norveški Nobelov odbor odloča v popolni neodvisnosti. Člani poudarjajo, da lobistične kampanje pri izbiri kandidatov ne pomagajo – nasprotno. „Tovrstne vplivne kampanje imajo bolj negativen kot pozitiven učinek,“ je za Reuters dejal namestnik vodje odbora Asle Toje. Dodal je, da si odbor prizadeva razpravljati brez zunanjih pritiskov, saj je doseganje soglasja že samo po sebi zahtevna naloga.
Trump je nagrado večkrat javno omenjal kot priznanje, ki bi mu po njegovem mnenju pripadalo. Tudi letos je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov poudaril, da bi moral biti med nagrajenci.
Namesto političnih voditeljev bo odbor letos verjetno izpostavil humanitarne organizacije, ki delujejo v vedno zahtevnejših razmerah. V igri so agencije Združenih narodov UNHCR in UNICEF, pa tudi Rdeči križ in Zdravniki brez meja. Med možnimi prejemniki so tudi lokalne skupine na kriznih območjih, denimo v Sudanu, kjer prostovoljci delujejo v nujnih primerih.
Po poročanju Reutersa odbor razmišlja o poudarjanju ravno teh prizadevanj, saj je ameriška politika v času Trumpove administracije večkrat zmanjšala mednarodno pomoč, zaradi česar so humanitarne razmere še težje.
Kritike strokovnjakov
„Nima nobene možnosti, da bi dobil nagrado za mir,“ je dejal zgodovinar Asle Sveen. Po njegovih besedah Trumpovo ravnanje kaže na podporo vojnam, ne pa na njihovo zaustavljanje. Med razlogi je navedel podporo Izraelu v Gazi in poskuse približevanja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Podobno meni tudi Nina Graeger z Inštituta za mirovne raziskave v Oslu: „ZDA je umaknil iz Svetovne zdravstvene organizacije in Pariškega sporazuma o podnebju, sprožil je trgovinsko vojno proti starim prijateljem in zaveznikom.“ Po njenem mnenju takšna dejanja niso v skladu z Nobelovo vizijo spodbujanja prijateljstva med narodi.
Nobelova nagrada za mir je v preteklosti pogosto presenetila. Barack Obama jo je prejel manj kot leto dni po prihodu v Belo hišo, Henry Kissinger pa sredi vietnamske vojne. Nekdanji član odbora Henrik Syse je ob tem spomnil na primere, ko so nagrado prejeli voditelji z avtoritarnim ozadjem, a so prispevali k pomembnim spremembam. Med njimi je omenil F. W. de Klerka, ki je skupaj z Nelsonom Mandelo leta 1993 prejel priznanje za konec apartheida v Južni Afriki.
Kaj bi prineslo kandidaturo
Strokovnjaki dodajajo, da bi bil Trump lahko resen kandidat le v primeru, če bi dosegel prelomne rezultate. Denimo, če bi prepričal Vladimirja Putina k zaustavitvi vojne v Ukrajini ali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja k prekinitvi spopadov v Gazi.
Do zdaj pa je njegova politika po oceni poznavalcev od teh ciljev oddaljena.
Ob humanitarnih organizacijah se kot mogoči prejemniki omenjajo še Meddržavno sodišče in Združeni narodi, ki letos praznujejo 80-letnico delovanja. Odbor bi lahko nagradil tudi novinarje, saj je bilo v zadnjem letu ubitih rekordno število medijskih delavcev, večinoma v Gazi. V ospredju bi bili Odbor za zaščito novinarjev ali Novinarji brez meja.
Možnost imajo tudi lokalne pobude za mir v Afriki, kot so mirovni odbori v Srednjeafriški republiki in Darfurju. „Vsak od teh bi si zaslužil nagrado,“ je dejal Karim Haggag iz Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave.
Nagrajenca bodo razglasili 10. oktobra.
Foto: Wikimedia/Bela hiša/ Bela hiša Flickr
