Raziskovalci Univerze Concordia so v novi študiji, objavljeni v znanstveni reviji Science and Technology for the Built Environment, analizirali, zakaj nekateri zaposleni govorijo glasneje kot drugi. Kot so pojasnili, na raven govora v pisarni vplivajo različni dejavniki, med katerimi izstopajo zasnova prostora in vrsta komunikacije.
„Na glasnost govora v pisarni pogosto vpliva več kot le osebne navade,“ so navedli raziskovalci. Po njihovih ugotovitvah je „najpomembnejša raven govora delavcev, pomembna pa sta tudi fizična zasnova delovnega prostora in vrsta komunikacije.“
Namesto laboratorijskih simulacij so se odločili za raziskavo v realnem okolju. Meritve so opravili v dveh aktivnih pisarnah – v Montrealu in mestu Quebec – kjer je več kot 70 zaposlenih govorilo angleško ali francosko.
Za zajem natančnih podatkov so uporabili visoko občutljive merilnike zvoka. „Meritve smo opravili med pogovori in kratkimi odčitki v različnih tipih pisarn – od odprtih pisarn s pregradami do zasebnih delovnih prostorov ter sejnih sob različnih velikosti,“ so pojasnili raziskovalci.
Interakcije so vključevale priložnostne pogovore, osebne sestanke in spletne konference – s slušalkami in brez njih. Posebno pozornost so namenili tudi hrupu v ozadju in akustiki prostora. Študija je bila izvedena v sodelovanju z montrealskim podjetjem Soft dB, ki se ukvarja z akustičnimi rešitvami.
Pregrade ne zagotavljajo tišine
Rezultati so pokazali, da so pregrade med mizami pogosto manj učinkovite, kot se domneva. „Ugotovili smo, da ljudje govorijo bistveno glasneje, če so v pisarni odprtega tipa s pregradami, ki ločujejo delovne postaje,“ je pojasnila Joonhee Lee, izredna profesorica na Oddelku za gradbeništvo, civilno in okoljsko inženirstvo ter soavtorica raziskave.
„Ko so udeleženci sedeli za mizo s pregradami, so povečali glasnost govora,“ je dodala. Po njenih besedah so pregrade sicer učinkovite pri dušenju zvoka, vendar „njihova polna korist morda ni dosežena, saj lahko delavci menijo, da lahko govorijo glasneje, kot bi sicer brez pregrad“.
V sejnih sobah so raziskovalci zaznali enakomerno raven govora ne glede na velikost prostora, medtem ko so bile telekonference nekoliko glasnejše od pogovorov v živo. Jezik, v katerem so potekali pogovori, ni imel pomembnega vpliva.
Standardi morda ne odražajo realnih razmer
Med zanimivejšimi ugotovitvami je tudi ta, da so bile dejanske ravni govora nižje od tistih, na katerih temeljijo industrijski standardi. „Ti standardi pogosto izhajajo iz laboratorijskih testov v gluhih komorah, kjer ni odmevov, ki bi govorcu pomagali oceniti moč govora,“ so navedli raziskovalci.
Po njihovem mnenju to kaže, da obstoječi standardi za zasebnost in nadzor hrupa morda ne odražajo realnega vedenja zaposlenih v pisarnah.
Profesorica Lee je ob tem opozorila, da popolna tišina ni nujno idealna. „Zmanjšanje hrupa v ozadju le okrepi zaznavanje drugih vrst hrupa,“ je pojasnila. Dodala je, da „določena stopnja hrupa v ozadju ljudem dejansko pomaga pri boljši učinkovitosti“.
Kot je še poudarila, so optimalna delovna okolja tista, kjer obstaja ravnovesje med akustično zasebnostjo in naravnimi zvoki prostora.
Foto: Unsplash/Redd Francisco
