Študija: Odpadki iz globokomorskega rudarjenja lahko ogrozijo svetovni ribolov

[Foto: Pixabay]

Nova znanstvena študija opozarja, da bi lahko izpusti odpadkov iz globokomorskega rudarjenja ogrozili morske prehranjevalne verige in s tem vplivali na svetovno ribištvo. Raziskovalci so ugotovili, da bi delci, ki nastanejo pri izkopavanju mineralov z morskega dna, lahko povzročili stradanje drobnih morskih organizmov, ključnih za stabilnost ekosistemov.

Globokomorsko rudarjenje vključuje vrtanje morskega dna zaradi pridobivanja tako imenovanih polimetalnih gomoljev, bogatih z bakrom, cinkom, železom in drugimi minerali. Ti materiali so postali posebej iskani zaradi naraščajočega povpraševanja v industriji električnih vozil, zelenih tehnologij in vojaške opreme. Čeprav komercialno rudarjenje še ni uveljavljeno, številne države že izvajajo poskusne operacije v globokem morju, piše Euronews.

Raziskava, ki jo je opravila Univerza na Havajih, je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Communications. Znanstveniki so preučevali območje Tihega oceana, imenovano „cona somraka“, ki sega med 200 in 1500 metrov pod morsko gladino. Analize so pokazale, da lahko rudarski odpadki vplivajo na številne organizme – od mikroskopskih kozic do manjših rib.

Ko rudarska podjetja iz globin dvignejo mineralne gomolje, presežno morsko vodo, usedline in umazanijo vračajo nazaj v ocean. Tako nastane oblak drobnih delcev, ki po velikosti posnemajo naravne delce hrane, s katerimi se običajno prehranjuje zooplankton. Glavni avtor študije, Michael Dowd, je opozoril, da bi uživanje teh delcev lahko pomenilo, da organizmi zaužijejo „nezdravo hrano“, kar bi zmanjšalo njihovo hranilno vrednost in povzročilo podhranjenost.

Ker so ti organizmi hrana za večje vrste, kot so tune in mahi-mahi, bi dolgotrajne spremembe lahko vplivale tudi na komercialno pomembne ribe in s tem na svetovno ribištvo. Strokovnjaki so poudarili, da se prehranjevalna veriga v oceanih razteza navzgor in da bi motnje v spodnjih slojih imele posledice za celoten sistem.

Študija opozarja na srednje vodne plasti

Za razliko od številnih prejšnjih raziskav, ki so preučevale vpliv rudarjenja na morsko dno, se nova študija osredotoča na srednje globine oceana, kjer poteka večina prehranjevalnih interakcij. Znanstveniki menijo, da bi morala prihodnja pravila o globokomorskem rudarjenju določiti ustrezno globino in kakovost vode, v katero se bodo spuščali rudarski odpadki.

Po navedbah strokovnjakov bi bilo odlaganje teh snovi na dno oceana lahko enako škodljivo kot sproščanje v srednjih globinah, saj bi vplivalo na druga okolja in vrste. Višji raziskovalec Brian Popp je poudaril, da bi bilo smiselno razmisliti o alternativnih virih kovin, na primer o recikliranju baterij, elektronskih komponent ali ponovni uporabi rudarskih odpadkov iz kopenskih virov.

Vloga politike in regulacije rudarjenja

Po poročanju Euronews se svetovna razprava o globokomorskem rudarjenju vse bolj prepleta z vprašanji energetskega prehoda in dostopa do surovin. Mednarodna oblast za morsko dno je že podelila več raziskovalnih dovoljenj za iskanje potencialnih nahajališč zunaj nacionalnih voda.

V ZDA je predsednik Donald Trump že leta 2020 izrazil zanimanje za globokomorsko rudarjenje zaradi omejenega dostopa do kitajskih kritičnih mineralov. Takrat je podpisal izvršni ukaz, s katerim je Nacionalni upravi za oceane in atmosfero naložil, naj pospeši postopek izdaje dovoljenj podjetjem za pridobivanje surovin na oceanskem dnu.

Okoljski pomisleki in opozorila strokovnjakov

Okoljevarstvene organizacije in znanstveniki opozarjajo, da bi množično rudarjenje v globokem morju lahko povzročilo nepopravljivo škodo morskemu ekosistemu. Poleg neposrednih vplivov na prostoživeče živali obstaja nevarnost sproščanja ogljikovega dioksida, ki se trenutno shranjuje v sedimentih na morskem dnu, kar bi lahko pospešilo globalno segrevanje.

Podoktorska raziskovalka Sheryl Murdock z Državne univerze Arizona je opozorila, da vplivi rudarjenja ne bodo omejeni le na globino, na kateri se sproščajo odpadki. „Ključno vprašanje je, ali je vredno tvegati delovanje oceanov zaradi nekaj mineralov,“ je dejala.

Podobno je morska biologinja Diva Amon z Univerze v Kaliforniji v Santa Barbari poudarila, da bi lahko posledice segale od bolezni in selitev vrst do njihovega izumrtja. Po njenih besedah je treba opraviti še veliko dodatnih raziskav, preden bi bilo mogoče oceniti, kako to industrijo razvijati brez resne škode za oceanske ekosisteme.

Ana Koren

Foto: Pixabay