Zaradi posledic najnovejšega vročinskega vala, ki je konec junija in v začetku julija zajel večji del Evrope, naj bi umrlo več tisoč ljudi. Prva hitra analiza ugotavlja, da so k večini teh smrti pomembno prispevale podnebne spremembe.
Analizo, ki je zajela dvanajst evropskih mest, so izvedli znanstveniki z Imperial Collegea v Londonu in Londonske šole za higieno in tropsko medicino. Ugotovili so, da je bilo v obdobju od 23. junija do 2. julija zaradi izjemnih temperatur zabeleženih približno 2300 smrti, od tega kar 65 odstotkov kot posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek.
Po ocenah avtorjev študije bi bilo v primeru, da bi se globalno podnebje do danes segrelo manj, najmanj 1500 smrti mogoče preprečiti.
Med analiziranimi mesti je bilo največ smrtnih žrtev zabeleženih v Milanu (317), sledijo Barcelona (286), Pariz (235), London (171) in Rim (164). Najvišji delež smrti, ki jih pripisujejo segrevanju ozračja, pa je bil ocenjen v Madridu, kjer naj bi bile kar štiri od petih smrti neposredno povezane s podnebnimi spremembami.
Znanstveniki pojasnjujejo, da ima osrednja lega Madrida velik vpliv na intenzivnost vročine, saj je oddaljenost od morja eden izmed dejavnikov, ki krepijo tako imenovani “signal podnebnih sprememb”.
Posebno ranljivi so po ugotovitvah starejši prebivalci. V skupini žrtev je bilo kar 88 odstotkov ljudi, starih 65 let in več, pri katerih so vročino poslabšale že obstoječe zdravstvene težave, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen ali težave z dihanjem.
Junij 2025 najtoplejši v zgodovini meritev za zahodno Evropo
Po podatkih evropskega programa za spremljanje podnebja Copernicus je bil letošnji junij peti najtoplejši v zgodovini meritev v Evropi, navaja Euronews. Povprečna temperatura v zahodni Evropi je bila za skoraj tri stopinje Celzija višja od povprečja iz obdobja 1991–2020. V posameznih državah, med njimi v Španiji in na Portugalskem, so temperature v zadnjih dneh junija in začetku julija presegle 45 stopinj Celzija.
Znanstveniki poudarjajo, da se vročinski valovi zaradi globalnega segrevanja pojavljajo vse prej, in sicer že v začetku poletja, pri čemer so bolj intenzivni in dolgotrajni kot nekoč.
Potreba po dolgoročnih ukrepih in zmanjšanju izpustov
“To je jasen pokazatelj, da podnebne spremembe bistveno spreminjajo značaj ekstremnih vremenskih dogodkov,” je ob objavi študije dejala dr. Friederike Otto, podnebna znanstvenica in soavtorica analize. Opozorila je, da odlašanje z ukrepi proti segrevanju planeta pomeni izgubo življenj, pri čemer koristi le manjšemu delu industrijsko najmočnejših interesov.
Raziskovalci ob tem opozarjajo, da so ukrepi za zaščito prebivalstva, kot so akcijski načrti za vročino, sicer vse bolj razširjeni, a nezadostni. Med ključnimi dolgoročnimi rešitvami navajajo zmanjšanje učinkov urbanih toplotnih otokov z več zelenimi površinami, izboljšanjem hlajenja v mestih ter vzpostavitvijo mreže hladilnih centrov za ranljive skupine.
“Edini način, da preprečimo še hujše posledice vročinskih valov v prihodnosti, je ustavitev rabe fosilnih goriv,” je dejala dr. Otto.
Podobno opozarja tudi klimatolog Richard Allan z univerze v Readingu, ki sicer ni sodeloval pri analizi. Po njegovih besedah bodo le hitri in usklajeni ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov lahko zajezili stopnjevanje vremenskih ekstremov, ki že zdaj terjajo vse več življenj.
Tiha grožnja, ki ne opozarja z ognjem ali deročo vodo
Za razliko od požarov in poplav, vročinski valovi pogosto ostanejo v ozadju javne pozornosti. Smrti se večinoma zgodijo v domovih ali bolnišnicah, brez dramatičnih podob, ki bi prebudile takojšnjo zaskrbljenost. A njihova smrtonosnost je po mnenju strokovnjakov podcenjena.
»Vročina je tihi ubijalec, ki prizadene tako starejše kot tudi mlajše, še posebej tiste s kroničnimi boleznimi. Ne glede na to, kaj prikazujejo televizijski posnetki z obal, je občutek nepremagljivosti ob vročinskem valu napačen,« opozarja Otto.
Kot poudarjajo raziskovalci, postajajo tovrstne študije vse pomembnejše tudi v kontekstu podnebnih tožb proti državam in podjetjem. Analize, ki povezujejo posamezne vremenske dogodke s podnebnimi spremembami, pridobivajo vse večjo težo tako v znanstveni kot pravni skupnosti.
Foto: Pixabay
