Znanstveniki v novi študiji, objavljeni v Zborniku Nacionalne akademije znanosti, opozarjajo, da bi lahko bile prihodnje severovzhodne nevihte ob vzhodni obali Združenih držav še močnejše kot doslej. Kljub splošnemu prepričanju, da bo toplejše podnebje zmanjšalo število teh zimskih ujm, analiza kaže, da se njihova intenzivnost krepi. Na podlagi podatkov, ki jih povzema CNN, so raziskovalci opozorili, da lahko tudi z manj nevihtami pričakujemo več škode.
Severovzhodni vetrovi oziroma t. i. “nor’easters” so znane zimske nevihte, ki od septembra do aprila prizadenejo gosto naseljena območja vzhodne obale ZDA – od Washingtona do Bostona. Združujejo hladni arktični zrak z vlažnim atlantskim, kar povzroča obilne padavine, močan veter in poplave. Med najbolj znanimi so “nevihta stoletja” iz leta 1993 in “Snowmageddon” iz leta 2010, ki sta terjali več deset življenj in povzročili milijardno škodo.
Michael Mann, klimatolog z Univerze v Pensilvaniji in soavtor študije, je bil sam med letom 2010 ujet v snežnem metežu in prav osebna izkušnja ga je spodbudila k raziskovanju povezave med podnebnimi spremembami in tovrstnimi nevihtami. Po petnajstih letih raziskav je s sodelavci analiziral 900 severovzhodnikov, ki so se zgodili med letoma 1940 in 2025.
Ugotovitve so zgovorne. Najmočnejše nevihte so od leta 1940 povečale svojo največjo hitrost vetra za približno šest odstotkov, kar pa se zaradi nelinearnega učinka vetra odrazi v kar 20-odstotnem povečanju potencialne škode. Prav tako se je povečala količina padavin – tako snežnih kot deževnih – in sicer za okoli 10 odstotkov.
“To je precejšnje,” je poudaril Mann za CNN. “Toplejši oceani in zrak pomenijo več vlage v ozračju, kar se neposredno odraža v močnejših nalivih in sneženju.”
Podnebna protislovja: manj neviht, a večja grožnja
Čeprav se Arktika segreva hitreje kot preostali deli severne poloble, kar zmanjšuje temperaturni kontrast – ključni dejavnik za nastanek severovzhodnih vetrov – to ne pomeni, da bodo prihodnje nevihte milejše. Prav nasprotno. Epizodni izbruhi ekstremnega vremena so lahko v toplejšem svetu še bolj izraziti, je dodal Judah Cohen, klimatolog z inštituta MIT, ki v študijo sicer ni bil vključen.
Jennifer Francis iz Centra za raziskave podnebja Woodwell pa opozarja na pomen pripravljenosti: “Obalne skupnosti bi morale biti na to pripravljene. Proaktivna prilagoditev je cenejša od okrevanja po neurju.”
Po mnenju avtorjev študije bi morali v prihodnje bolj resno upoštevati vpliv severovzhodnih vetrov pri oceni poplavne ogroženosti vzhodne obale ZDA, saj je bilo tveganje doslej pogosto podcenjeno.
Študija tako postavlja nova vprašanja glede prihodnje podnebne varnosti obalnih mest v Združenih državah – od New Yorka do Severne Karoline – in hkrati opozarja, da se podnebne spremembe ne izražajo vedno le s sušami in vročinskimi valovi, temveč tudi z močnimi zimskimi neurji.
Foto: Pexels/fotografija je simbolna
