Predsednik strokovnega sveta vlade za evalvacijo izvajanja Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, Branko Lobnikar, je predstavil prve ugotovitve analize učinkovitosti tako imenovanega Šutarjevega zakona. Kot je poudaril, gre za začetno oceno, saj je zakon še v zgodnji fazi izvajanja, v kateri se najprej kažejo procesni premiki, medtem ko bo za presojo dolgoročnih vedenjskih in varnostnih učinkov potrebnega več časa.
Analiza je bila pripravljena na podlagi poročil državnih organov, pristojnih za izvajanje posameznih nalog iz zakona. Po besedah Lobnikarja se v tej fazi kažejo predvsem jasnejše usmeritve, natančnejši postopkovniki, informacijske nadgradnje ter okrepljena koordinacija med institucijami.
„Javna varnost ni samo odziv policije na terenu. Vzdržujemo jo tudi tako, da sistem deluje preventivno: da so otroci v šoli, da se ob ponavljajočih se kršitvah zagotovi hitro in predvidljivo ukrepanje ter da država dosledno uveljavlja pravila tam, kjer se kršitve kopičijo in povzročajo pritisk v lokalni skupnosti,“ je poudaril. Ob tem je dodal, da mora biti vsako ukrepanje zakonito, sorazmerno in učinkovito, saj brez legitimnosti delovanja ni mogoče zagotavljati dolgoročne varnosti.
Kot enega izmed pomembnih vidikov je izpostavil prisotnost otrok v šoli. V povezavi z zakonom so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pripravili okrožnice in usmeritve za šole, program dela romskih pomočnikov ter ukrepe za spodbujanje rednega obiskovanja pouka. Inšpektorat za šolstvo je po uveljavitvi zakona prejel okoli 45 predlogov zaradi neobiskovanja pouka in v vseh primerih obvestil pristojne centre za socialno delo.
Drugi vidik je uveljavljanje pravil pri ponavljajočih se kršitvah. „Zakon je po svoji naravi omnibus, ki posega na več področij. Ključno je, da sistem ob ponavljajočih se kršitvah deluje hitro, predvidljivo in z jasnimi postopki,“ je dejal.
V tem okviru je izpostavil tudi skupne aktivnosti policije in Finančne uprave. V obdobju od konca oktobra 2025 do konca januarja 2026 je bilo na območju jugovzhodne Slovenije zarubljenih 47 vozil v skupni ocenjeni vrednosti nekaj manj kot 59.000 evrov, del dolžnikov pa je obveznosti poravnal še pred rubežem. Za februar je napovedanih dodatnih 11 skupnih aktivnosti.
Spremembe pri obravnavi bagatelnih kaznivih dejanj
Poseben poudarek je bil namenjen spremembam na področju bagatelnih kaznivih dejanj. Zakon je tatvine in poškodovanja tujih stvari do vrednosti 500 evrov opredelil kot prekrške, za katere je pristojna policija.
„Od uveljavitve zakona do konca januarja 2026 je policija obravnavala 1.231 tovrstnih prekrškov. Cilj ni več represije, temveč več učinkovitosti in doslednosti, da se kršitve obravnavajo hitro, zakonito in enotno,“ je poudaril Lobnikar.
Zakon omogoča tudi določitev varnostno tveganih območij ob spoštovanju načela sorazmernosti. Policija je v prvem obdobju pripravila varnostni oceni za območje Ljubljane – Center in za naselje Brezje na območju Policijske uprave Novo mesto.
Strokovni svet se bo po besedah dr. Lobnikarja v nadaljevanju posvetil vprašanju, kako v postopek odločanja bolj vključiti lokalne skupnosti. „Zagotavljanje varnosti je skupna odgovornost države in lokalne samouprave, zato mora biti sodelovanje pri teh odločitvah enakopravno,“ je poudaril.
Nadaljnje delo strokovnega sveta
Strokovni svet je januarja sprejel dogovor, da bo delo potekalo v več delovnih skupinah, ki bodo pokrivale kazenskopravna vprašanja, policijska pooblastila, socialne in družinske vidike javne varnosti, vlogo lokalne skupnosti ter sistemski razvoj javne varnosti.
„Preverili bomo, kje je treba okrepiti sodelovanje med policijo, drugimi nadzornimi organi, centri za socialno delo, šolstvom in lokalno samoupravo. Hkrati bomo analizirali, katere določbe je smiselno prenesti v področno zakonodajo in katere ohraniti v krovnem zakonu,“ je navedel Lobnikar.
V tem okviru bodo obravnavali tudi možnost preoblikovanja zakona v krovni Zakon o javni varnosti, ki bi celoviteje uredil področje, ki doslej ni bilo sistemsko zajeto.
Socialni vidik in zaščita prejemkov
Državni sekretar Jure Leben je izpostavil tudi operativne ukrepe na področju izvršb socialnih prejemkov. Po dogovoru med ministrstvom za delo, Finančno upravo in bankami bo redna denarna socialna pomoč od 20. februarja 2026 označena z novo kodo namena, kar bo bankam omogočilo ločevanje med prejemki, ki so lahko predmet izvršbe, in tistimi, ki so pred njo zaščiteni.
Predstavil je tudi nadaljnje korake pri urejanju romskih naselij in nadgradnjah informacijskih sistemov. Po njegovih besedah se je k sodelovanju pri legalizaciji naselja odločila tudi Mestna občina Novo mesto.
Po oceni Lobnikarja se po začetku izvajanja zakona že kaže manj kršitev javnega reda in večji občutek varnosti v okoljih s poostrenimi ukrepi, vendar je za celovito oceno dolgoročnih učinkov še prezgodaj. „Gre za vzpostavljanje reda in pravičnosti, ne za represijo. Prvi signali so pozitivni, a analize se bodo nadaljevale,“ je sklenil.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
