Po tragediji v Novem mestu je vlada pripravila ti. omnibus zakon, poimenovan kar po preminulem Alešu Šutarju. S ti. Šutarjevim zakonom se širijo policijska pooblastila, zaostruje se socialna politika, posega se v kazensko zakonodajo. Župani iz jugovzhodne Slovenije ga pozdravljajo, kot da je čudežna palica, stroka pa svari pred neustavnostjo. Vprašanje ob tem pa je preprosto: bo to res kaj spremenilo, ali je samo še ena medijska igrica več pred volitvami.
Ali bi prišlo do takšnega odziva vladajoče koalicije, če ne bi bile volitve tik pred vrati?
Vprašajmo se: Ali bi prišlo do takšnega odziva vladajoče koalicije, če ne bi bile volitve tik pred vrati? Trdim, da se ne bi zgodilo nič. To trdim glede na odzive po podobnih incidentih do zdaj. Par javnih izjav o tem, da gre za še en osamljen primer, da ne smemo obsojati vseh Romov, odstopljeni minister Pokljukar bi v kamere zatrjeval, da je varnostna situacija dobra, Luka Mesec pa bi napovedal še en fantastičen projekt skrajno levičarskih nevladnikov.
V naši družbi že desetletja veljajo dvojni standardi glede Romov. Deležni so številnih ugodnosti, o katerih ostali del prebivalstva lahko samo sanja. Dobivajo posebne ugodnosti kot npr. plačilo za obiskovanje osnovne šole, ki je – pozor! – v Sloveniji obvezna. Ne plačujejo priključkov za vodo, elektriko, komunalne storitve … medtem ko navadni državljani krvavimo za vsako položnico. Orožje? Za nas je orožni list nuja, grozi nam odvzem že ob fotografiji z lastno pištolo na Instagramu. Pri Romih pa zadostuje obljuba predsednici, da ne bodo streljali v zrak z brzostrelkami, ki so itak prepovedane za vse.
Kam smo zašli? V stanje, kjer zakoni veljajo samo za utišanje in umiritev večine, medtem ko izbrani posamezniki in manjšine dobivajo odpustke.
Vsegliharska prebujenska permisivna ideologija, ki stoji za tašnim delovanjem, ni nova. Zahod duši že najmanj zadnjih 50 let. V Sloveniji je nismo zaznavali kot grožnje, saj smo naivno verjeli, da bo po osamosvojitvi prevladal zdrav razum, meritokracija in svoboda. Pa se je pokrila z rdečo zvezdo in se potuhnila. Prvič je resno pokazala zobe med migrantskimi valovi in opozorila, kako nevarna je za družbo. Zakaj moram jaz pokazati potni list na meji, medtem ko nekdo iz Afganistana prečka polje in potok ter vstopi v Slovenijo brez vprašanja?
Gre za rušilno moč progresivne levičarske ideologije, ki pod krinko inkluzivnosti uničuje temelje pravičnosti in posledično samega sistema. Če je pokojni g. Šutar še naključna žrtev, pa tragedija sama po sebi zagotovo ni. Gre za rezultat desetletij napačne vzgoje in indoktrinacije naroda skozi šolski sistem. Kasneje odrasli odločevalci, ki svoje globoko nerazumevanje meja pravil dnevno vpletajo v politiko, naravno ustvarjajo kaos in rušijo pravičnost sistema. Temelj vsake vzgoje so namreč jasne meje in njihovo spoštovanje. Ko odpustki eni strani postanejo norma, je nasilje neizbežno.
Temelj vsake vzgoje so jasne meje in njihovo spoštovanje. Ko odpustki eni strani postanejo norma, je nasilje neizbežno.
Šutarjev zakon obljublja spremembe. Policija bo lahko vstopala v prostore brez odredbe, socialna pomoč bo pogojena z vedenjem, kazni za kriminal bodo strožje. Zveni dobro na papirju. Ampak ali bo res drugače? Vlada ga je potrdila brez glasu proti, predlog gre v državni zbor. Župani ga hvalijo kot korak v pravo smer. Sam pa trdim, da se prav veliko ne bo spremenilo. Tisti, ki so zaradi svojega prepričanja ali pa zato, ker so bili plačani, delovali proti tej državi tako, da so dopuščali anomalije in kriminal, bodo to počeli še naprej.
Brez osebne odgovornosti in kazenskega pregona kršiteljev znotraj sistema, na daljši rok ne bo nič. Govorim o zaposlenih po raznih ministrstvih, odgovornih za ti. romsko problematiko, odločevalcih v policiji ter sodnicah in sodnikih, ki serijsko spuščajo na prostost najprej majhne in sčasoma velike kriminalce. To, da je vladni koordinator za to zavoženo romsko problematiko nihče drug kot minister Luka Mesec ,daje tudi jasen odgovor, kdo pravzaprav stoji za tem kaosom. Katera stranka in kakšna ideologija.
Bo torej zdaj, po tragediji v Novem mestu, v Sloveniji res kaj drugače? Dokler odpustki veljajo za točno določene posameznike, se bodo tragedije nujno ponavljale. Po novem ali starem zakonu. Zato ne potrebujemo Šutarjevega zakona, ampak spremembo miselnosti. Jasne meje za vse, brez izjem. Drugače bomo še naprej družba dvojnih meril. Družba, kjer večina plačuje račun za ideološke eksperimente in zapitek manjšini. To pa je recept za še večji kaos.
