Vlada danes obravnava predlog zakona o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga javnost pozna kot t. i. Šutarjev zakon. Predlog je nastal po smrti Aleša Šutarja in po navedbah vlade zasleduje cilj izboljšanja varnostnih razmer v državi. Po neuradnih informacijah, na katere se pri poročanju sklicuje Info360, naj bi se stranka Levica pri glasovanju vzdržala.
Kot je zapisano v obrazložitvi predloga, ki ga je pridobil in objavil omenjeni portal, zakon prinaša ukrepe za preprečevanje poslabšanja varnostne situacije v državi, s poudarkom na varnosti v lokalnem okolju. Posega na več področij – od notranjih zadev in pravosodja do socialnih in družinskih vprašanj ter delovanja javne uprave.
Cilj je po navedbah pripravljavcev zmanjšati kriminaliteto in prekrške ter obnoviti občutek javnega reda in miru. Vlada ob tem ocenjuje, da dosedanje pristojnosti pravosodnih in izvršilnih organov „ne zadoščajo trenutnim razmeram“.
Predlog posega v več ključnih zakonov, med njimi zakon o brezplačni pravni pomoči, zakon o kazenskem postopku, zakon o financiranju občin, zakon o socialnovarstvenih prejemkih in zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Določeni so tudi posebni ukrepi za t. i. varnostno tvegana območja.
Eden od najbolj izpostavljenih delov predloga je povezovanje centrov za socialno delo z varstvom otrok in dodeljevanjem socialne pomoči. Center za socialno delo bi moral po novem ugotavljati, ali je treba v primeru mladoletnih staršev sprožiti postopek za varstvo koristi novorojenega otroka. Če bi bil roditelj mlajši od 15 let, bi center predlagal postavitev pod skrbništvo, pri čemer bi lahko skrbnik postal bodisi center sam bodisi družinski član.
V primeru, ko otrok ne obiskuje osnovne šole, bi se socialna pomoč tri mesece izplačevala v naravi.
Vstop v stanovanja brez sodnega naloga
Predlog zakona omogoča policiji, da brez sodne odredbe vstopi v stanovanje ali drugo zaprto območje, če gre za nujno zaščito ljudi ali premoženja oziroma za odvzem orožja ali nevarnih predmetov. Pregled bi bil dovoljen le, če obstajajo razlogi za domnevo, da so tam skriti nevarni predmeti. Obseg pregleda pa ne bi smel vključevati preiskave stanovanja ali osebne preiskave.
Zakon uvaja možnost uporabe tehničnih sredstev za fotografiranje ter video in avdio snemanje tudi brez sodne odredbe, kadar obstaja nevarnost za življenje ali premoženje ljudi. Varnostno tvegano območje je opredeljeno kot kraj, kjer se je ali bi se lahko zgodila koncentracija kaznivih dejanj ali prekrškov.
Uporabo tehničnih sredstev bi s pisno odredbo odobril generalni direktor policije ali direktor policijske uprave, posnetki pa bi se morali izbrisati najpozneje v 30 dneh.
Policija bi po novem smela uporabljati sisteme za optično prepoznavo registrskih tablic in primerjavo teh podatkov z evidencami, kadar obstaja nevarnost za varnost ljudi. Ukrep bi omogočal iskanje pogrešanih ali iskanih oseb, ukradenih vozil ter preverjanje vozniških dovoljenj in tehnične ustreznosti vozil.
Začasno zaprtje gostinskih lokalov
Predlog predvideva, da lahko policisti v primeru množičnih prekrškov v gostinskem obratu odredijo njegovo takojšnje zaprtje. Ob tem bi veljala tudi prepoved zadrževanja oseb v okolici obrata v radiju 200 metrov, in sicer do šest ur. V primeru neupoštevanja ukrepa bi policija lahko uporabila druga pooblastila.
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) bi dobila pooblastilo za začasen zaseg premičnega ali finančnega premoženja, če bi obstajali indici, da posameznik razpolaga s sredstvi, ki presegajo prijavljene dohodke. V 30 dneh po zasegu bi moral FURS začeti postopek nadzora, sicer bi bilo premoženje vrnjeno.
Predlog zakona prinaša tudi zoženje dostopa do brezplačne pravne pomoči. Ta ne bi bila dodeljena v primerih, kot so kazniva dejanja razžalitve in obrekovanja, manjši prekrški, sporni postopki glede preživnine ter odškodninski postopki zaradi razžalitve časti. Izjema bi veljala le, če bi oškodovanec verjetno dokazal vpliv na svoj materialni ali družbeni položaj.
Po informacijah Info360 zakon sproža razprave znotraj koalicije, kjer del poslancev opozarja na „močan poseg v zasebnost in socialno varnost državljanov“. Vlada medtem poudarja, da gre za odziv na poslabšano varnostno stanje in potrebo po učinkovitejšem delovanju institucij.
Foto: Matija Sušnik/DZ
