Švedske oborožene sile so potrdile, da je bil brezpilotni letalnik, ki so ga ta teden zaznali v bližini francoske letalonosilke Charles de Gaulle, ruskega izvora. Incident se je zgodil v Öresundu, morskem prelivu med Dansko in Švedsko, v času, ko je bila francoska jedrska letalonosilka zasidrana v pristanišču Malmö.
Po navedbah švedske vojske je ena od njihovih ladij opazila dron, ki je vzletel z ruskega plovila za signalno obveščevalno dejavnost. Brezpilotnik je bil zaznan približno 13 kilometrov od francoske vodilne ladje, nato pa so ga švedske sile nevtralizirale. Vojska je sporočila, da je šlo za „nepooblaščen let“ ruskega brezpilotnega letalnika.
Švedski obrambni minister Pal Jonson je že dan prej ocenil, da je bil dron „verjetno“ ruski, in opozoril na prisotnost ruskega vojaškega plovila v bližini območja, kjer je bila zasidrana francoska ladja. Švedski premier Ulf Kristersson je napovedal preiskavo in dejal, da ne verjame, da je bil čas obiska francoske letalonosilke naključen.
Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je ob potrditvi ruskega izvora dogodek označil za „absurdno provokacijo“. Ob tem je poudaril, da brezpilotnik ni predstavljal resnične grožnje. „Dron je bil nevtraliziran stran od letalonosilke Charles de Gaulle in s tem na noben način ni bila ogrožena varnost letalonosilke in njene skupine,“ je dejal.
Tudi namestnica francoskega obrambnega ministra Alice Rufo je zmanjšala pomen dogodka in poudarila, da situacije ne bi opisala kot incidenta, temveč kot primer učinkovitega odziva švedskih partnerjev.
Iz Moskve so obtožbe zavrnili. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjave o ruski vpletenosti označil za „precej absurdne“.
Francoska letalonosilka in njeno spremstvo so v Malmö prispeli prvič, nato pa so se pridružili vajam zveze Nato. Baltsko morje v zadnjih letih velja za eno od občutljivejših območij v odnosih med Rusijo in članicami zavezništva. V več vzhodnih državah Nata so v zadnjih mesecih poročali o opažanjih dronov, pri čemer so nekatere vlade odgovornost pripisale Moskvi.
Dogodek se je zgodil v času povečane napetosti štiri leta po začetku ruske invazije na Ukrajino, ko evropske države opozarjajo na možnost hibridnih oblik delovanja, vključno z nadzornimi in obveščevalnimi dejavnostmi v bližini vojaških objektov.
