Svet se sooča z nadaljnjim segrevanjem, saj najnovejša poročila napovedujejo, da bi globalne temperature v obdobju 2025–2029 lahko dosegle ali celo presegle rekordne vrednosti.
Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) obstaja velika verjetnost, da bo vsaj eno od prihodnjih petih let najtoplejše doslej, hkrati pa se povečuje možnost, da bomo priča letu, ki bo za 1,5 stopinje Celzija toplejše od predindustrijskega obdobja. Še bolj zaskrbljujoče je, da obstaja majhna, a šokantna možnost, da bi pred letom 2030 temperature presegle 2 stopinji Celzija nad predindustrijsko ravnjo.
Visoka verjetnost rekordnih temperatur
Po poročilu WMO, objavljenem 28. maja 2025, se povprečne letne globalne temperature v obdobju 2025–2029 predvidevajo med 1,2 in 1,9 stopinje Celzija višje od povprečja v letih 1850–1900, ki velja za predindustrijsko obdobje.
Obstaja 80 odstotkov verjetnosti, da bo vsaj eno leto v tem obdobju preseglo dosedanji rekord najtoplejšega leta, ki ga trenutno drži leto 2024. Poleg tega je 86 odstotkov možnosti, da bo vsaj eno leto preseglo prag 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Ti podatki poudarjajo hitrost podnebnih sprememb, ki jih poganjajo predvsem emisije toplogrednih plinov.
Poročilo WMO, ki ga pripravlja britanski meteorološki urad (Met Office) kot vodilni center za letne in desetletne podnebne napovedi, temelji na sintezi podatkov iz več globalnih centrov za napovedovanje. Napovedi upoštevajo naravne podnebne variacije, kot so spremembe temperature morske površine, in človeške dejavnike, kot je povečanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju.
Majhna, a zaskrbljujoča možnost ekstremnega segrevanja
Eden od bolj zaskrbljujočih vidikov poročila je omemba majhne, a pomembne verjetnosti, da bi globalne temperature pred letom 2030 presegle 2 stopinji Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Čeprav je ta možnost opisana kot majhna, strokovnjaki opozarjajo, da bi takšen scenarij imel resne posledice za družbe, gospodarstva in okolje.
Prekoračitev praga 1,5 stopinje Celzija, ki je ključni cilj Pariškega sporazuma, že povečuje tveganje za ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi, poplave in suše. Pri 2 stopinjah Celzija bi se te grožnje še dodatno okrepile.
Napovedi kažejo, da dolgoročno segrevanje, povprečeno na desetletja, za zdaj ostaja pod 1,5 stopinje Celzija, kar pomeni, da začasne prekoračitve ne pomenijo trajnega preseganja ciljev Pariškega sporazuma. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da pogostost teh začasnih prekoračitev narašča, kar zahteva nujne ukrepe za zmanjšanje emisij.
Regionalne razlike in posledice
Poleg globalnih temperatur poročilo WMO izpostavlja tudi regionalne podnebne spremembe. Arktika se bo segrevala hitreje kot svetovno povprečje, kar bo imelo posledice za tamkajšnje ekosisteme in domorodne skupnosti.
Napovedi kažejo nadaljnje zmanjševanje morske ledene površine na območjih, kot so Barentsovo morje, Beringovo morje in Ohotsko morje. Padavinski vzorci bodo prav tako doživeli velike regionalne razlike, kar lahko vpliva na kmetijstvo, vodne vire in infrastrukturo.
Poročilo prav tako opozarja na povečano tveganje za ekstremne vremenske dogodke, ki že zdaj povzročajo gospodarske izgube in humanitarne izzive po vsem svetu. Kot je poudarila Ko Barrett iz WMO, so začasne prekoračitve 1,5 stopinje Celzija vse pogostejše, kar zahteva takojšnje ukrepanje za zmanjšanje podnebnih tveganj.
Ana Koren
Foto: Pixabay
