Svetovne borze so se v ponedeljek, potem ko je ameriški senat sprejel ukrep za ponovno odprtje zvezne vlade, kar je vlagateljem vlilo upanje, da se bo najdaljše zaprtje v zgodovini države kmalu končalo, občutno okrepile. Zaprtje, ki traja že 40 dni, je ohromilo številne javne storitve, povzročilo zamude pri dostavi prehranske pomoči in motnje v letalskem prometu.
Po sprejetju ukrepa so terminske pogodbe na indeks Nasdaq poskočile za 1,2, na S&P 500 za 0,7, medtem ko sta evropska indeksa EUROSTOXX 50 in DAX pridobila več kot 1 odstotek. Terminske pogodbe na londonski FTSE so zrasle za 0,85 odstotka. V Aziji se je indeks MSCI delnic zunaj Japonske zvišal za 1 odstotek, japonski Nikkei pa za 0,97 odstotka.
Čeprav mora sprejeti sveženj še potrditi predstavniški dom in ga poslati predsedniku Donaldu Trumpu v podpis, vlagatelji pričakujejo, da bo postopek končan v naslednjih dneh. Dolgotrajno zaprtje pa je že pustilo posledice na ameriškem gospodarstvu, saj več sto tisoč zveznih uslužbencev, od letaliških varnostnikov do pripadnikov vojske, ne prejema plač.
Ekonomski svetovalec Bele hiše Kevin Hassett je opozoril, da bi lahko ameriški bruto domači proizvod v četrtem četrtletju postal negativen, če bi zaprtje trajalo še naprej. Podatki o zaupanju potrošnikov so pokazali najnižjo raven v skoraj treh letih in pol, kar kaže na zaskrbljenost gospodinjstev glede gospodarskih posledic.
Kitajski indeksi mešani, inflacija se umirja
Na Kitajskem je indeks blue-chip podjetij CSI300 nekoliko upadel, medtem ko je hongkonški Hang Seng pridobil 0,6 odstotka. Nedeljski podatki so pokazali, da se je deflacija cen proizvajalcev oktobra umirila, potrošniške cene pa so se ponovno povzpele v pozitivno območje. Kitajska vlada po navedbah analitikov krepi ukrepe za zmanjšanje presežnih zmogljivosti in omejevanje cenovne konkurence med podjetji.
Donosnost ameriških državnih obveznic se je nekoliko zvišala – desetletna za 3,5 bazične točke na 4,1278 odstotka, dvoletna pa za približno 3 bazične točke na 3,5886 odstotka.
Dolar se krepi, pozornost usmerjena na Fed
Na valutnih trgih je dolar pridobil del izgubljenega ozemlja iz prejšnjega tedna, saj vlagatelji ocenjujejo obete za ameriško gospodarstvo in prihodnje poteze centralne banke Federal Reserve. Evro se je znižal za 0,08 odstotka na 1,1556 dolarja, britanski funt pa za 0,14 odstotka na 1,3147 dolarja. Indeks dolarja se je ustalil pri vrednosti 99,66, v primerjavi z jenom pa je dolar pridobil 0,3 odstotka in dosegel 153,91.
Trgi trenutno upoštevajo približno 63-odstotno verjetnost, da bo Fed decembra znižal obrestne mere. Ekonomisti banke ANZ so v poročilu zapisali, da večina članov odbora Federal Reserve sicer nakazuje pripravljenost na znižanje obrestne mere za 25 bazičnih točk, vendar končna odločitev ostaja odvisna od prihodnjih gospodarskih podatkov in ocene tveganj.
Terminske pogodbe za surovo nafto Brent so pridobile 0,72 odstotka in dosegle 64,09 dolarja za sod, ameriška nafta pa se je podražila za 0,8 odstotka na 60,23 dolarja. Cene zlata na svetovnih trgih so se zvišale za 1,4 odstotka, unča je dosegla 4.055,05 dolarja.
Foto: Unsplash/Sean Pollock
