Svetovni trgi so v sredo beležili neenotne rezultate, potem ko so vlagatelji po hitri rasti cen plemenitih kovin začeli pobirati dobičke. Zlato se je po izjemnem skoku v preteklih dneh močno umaknilo, medtem ko so se delnice na večini večjih trgov gibale v ozkem razponu.
Vlagatelji so pozorno spremljali geopolitične razmere in negotovost glede prihodnjih srečanj svetovnih voditeljev. Načrtovani vrh med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom je bil prestavljen, dodatno negotovost pa je povzročila tudi nejasnost glede morebitnega srečanja med Trumpom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.
Čeprav sta Washington in Peking v zadnjih tednih zavzela spravljivejši ton, je Trump v torek dejal, da se srečanje „morda ne bo zgodilo“.
Na Japonskem je indeks Nikkei v zgodnjem trgovanju izgubljal, pozneje pa se je stabiliziral, ko so se pojavile informacije, da premierka Sanae Takaichi pripravlja obsežen gospodarski sveženj. Po navedbah Reutersa naj bi skupni obseg spodbud presegel lanskih 13,9 bilijona jenov oziroma približno 92 milijard dolarjev, namenjenih predvsem pomoči gospodinjstvom pri soočanju z inflacijo.
Jen je po začetnih dobičkih kasneje obstal pri 151,77 za dolar. Gre za prvo večjo gospodarsko pobudo nove premierke, ki poudarja „odgovorno proaktivno fiskalno politiko“. Po njenem imenovanju je japonska valuta v prejšnji seji izgubila skoraj 0,8 odstotka vrednosti, saj trgi pričakujejo, da njena politika ne bo naklonjena zviševanju obrestnih mer.
Banka Japonske se bo sestala prihodnji teden, trgi pa pričakujejo, da bo centralna banka obrestne mere ohranila nespremenjene.
Zlato po hitrem vzponu izgublja lesk
Zlato je po podatkih Reutersa izgubilo več kot 5 odstotkov vrednosti, potem ko je v torek doseglo rekordne ravni brez jasnega sprožilca. V sredo se je trgovalo 0,1 odstotka višje, pri 4.127 dolarjih za unčo, kar pomeni ohranitev večine izgub.
Letos je zlato sicer zraslo za več kot 50 odstotkov, saj so geopolitična negotovost in pričakovanja o znižanju obrestnih mer ameriške centralne banke spodbudili povpraševanje po varnih naložbah.
Indeks MSCI azijsko-pacifiške regije zunaj Japonske se je znižal za 0,61 odstotka, medtem ko so se terminske pogodbe za Nasdaq okrepile za 0,11 odstotka, za S&P 500 pa za 0,2 odstotka. V Evropi so terminske pogodbe na indeks EUROSTOXX 50 padle za 0,3 odstotka, DAX je izgubil 0,07 odstotka, medtem ko se je FTSE komaj spremenil.
Na Kitajskem je indeks CSI300 upadel za 0,7 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 1,27 odstotka.
Na Wall Streetu so bile delnice podjetij različno gibane. Delnice Netflixa so po poročanju Reutersa izgubile skoraj 6 odstotkov, ker je podjetje zgrešilo cilje dobička za tretje četrtletje. Delnice General Motorsa so nasprotno pridobile približno 15 odstotkov po zvišanju napovedi letnega dobička.
Ameriški politični zastoj in vpliv na trge
V ZDA vlagatelje skrbi zaprtje zvezne vlade, ki otežuje dostop do gospodarskih podatkov, pomembnih za odločanje Federal Reserve. Kljub temu trgi večinoma pričakujejo, da bo ameriška centralna banka prihodnji teden znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk.
Trump je po poročanju Reutersa zavrnil prošnjo demokratskih voditeljev za srečanje, dokler se večtedensko zaprtje vlade ne konča.
V valutnem trgovanju se je evro rahlo zvišal za 0,05 odstotka na 1,1607 dolarja, britanski funt pa za 0,02 odstotka na 1,3377 dolarja.
Cene nafte so v sredo zrasle zaradi skrbi glede sankcij proti Rusiji. Nafta Brent je pridobila 1,61 odstotka in dosegla 62,31 dolarja za sod, medtem ko se je cena ameriške surove nafte zvišala za 1,71 odstotka na 58,22 dolarja.
Foto: Pixabax
