Na nedeljskem referendumu v Švici predloga o razširitvi obveznega služenja vojaškega roka na ženske ter uvedbi nacionalnega davka na izjemno velike dediščine in darila nista prejela večine. Po popoldanskem štetju je pobuda o obveznem služenju v številnih kantonih dosegla manj kot 20-odstotno podporo.
Švicarski sistem zahteva, da moški obvezno opravijo vojaško službo ali se vključijo v civilno obrambo. Posamezniki, ki služenja ne opravijo, lahko izberejo nadomestno civilno službo, ob popolni zavrnitvi pa plačajo nadomestno pristojbino. Obveznost vsako leto zajame približno 35.000 moških, ženske pa lahko sodelujejo le prostovoljno.
Pobuda, o kateri so volivci odločali tokrat, je predvidevala uvedbo obvezne službe za vse državljane, ne glede na spol, poroča Euronews. Pobudniki so v razpravi izpostavljali varnostne razmere v Evropi ter povečanje izzivov, povezanih z naravnimi nesrečami in kibernetskimi grožnjami. Noémie Roten, predstavnica pobude, je v izjavi za nemško oddajo Tagesschau pojasnila, da pobudniki obveznost povezujejo tudi z vidikom enakosti spolov.
Kljub poudarjanju varnostnih argumentov je pobuda naletela na redko široko politično nasprotovanje – od socialnih demokratov do desničarske SVP. Kritiki so opozarjali, da bi uvedba obveznosti za ženske dodatno obremenila skupino, ki že opravlja velik del neplačanega skrbstvenega dela. Izpostavljene so bile tudi ocene o visokih stroških in vplivu na trg dela, saj bi številni mladi začasno izstopili iz rednega zaposlovanja.
Predlog za davek na velike dediščine
Na glasovanju je bil tudi predlog Mladih socialistov (Juso) za uvedbo nacionalnega davka na dediščine in darila nad 50 milijonov švicarskih frankov. Pobuda, poimenovana „Pobuda za prihodnost“, je predvidevala, da bi bili prihodki namenjeni podnebnim ukrepom. Predsednica Jusa Mirjam Hostetmann je poudarila načelo, da „plača onesnaževalec“, pri čemer je del pobudnikov velik delež emisij pripisal najpremožnejšim.
Predlagana ureditev bi posegla v tradicionalni švicarski fiskalni sistem, ki temelji na decentralizaciji, in bi po ocenah zadevala približno 2500 posameznikov. V razpravi pred glasovanjem so zvezne oblasti opozorile, da bi uvedba davka lahko zmanjšala privlačnost države za mednarodno mobilni kapital. Prvotna zamisel je predvidevala tudi retroaktivnost, ki je sprožila nasprotovanje poslovnih združenj in pravnikov.
Po poročanju Financial Timesa so posamezne družbe in premožni rezidenti že začeli preučevati možnosti selitve kapitala. Lastnik Stadler Rail Peter Spuhler je predlog označil za „katastrofo za Švico“, ekonomisti pa so opozorili na morebitne zaplete pri načrtovanju poslovnega nasledstva.
Referenduma sta potekala znotraj švicarskega sistema neposredne demokracije, ki vključuje štiri glasovanja na nacionalni ravni na leto. Od uvedbe neobveznega referenduma leta 1874 je bilo izvedenih približno 200 glasovanj, pri čemer jih je bilo okrog 40 odstotkov neuspešnih.
Neobvezni referendum je mogoč, če pobudniki v 100 dneh zberejo 50.000 veljavnih podpisov proti zakonu, o katerem nato odloča volilno telo. Obvezni referendum se uporabi pri ustavnih spremembah, ki morajo biti potrjene z večino volivcev in večino kantonov. Podobne prakse veljajo tudi na ravni kantonov in občin.
Foto: Pixabay
