Svetovna zdravstvena organizacija je v najnovejšem poročilu zapisala, da evropske države umetno inteligenco vse intenzivneje vključujejo v zdravstvene sisteme, vendar brez enotnih varovalnih mehanizmov. Analiza 50 držav Evrope in Srednje Azije kaže široke razlike v regulaciji, financiranju in načrtovanju uvajanja novih tehnologij, ki že pomembno vplivajo na delo zdravstvenih delavcev in oskrbo pacientov.
Po podatkih iz poročila polovica držav uporablja klepetalne sisteme z umetno inteligenco za podporo pacientom, 32 držav pa je uvedlo diagnostična orodja, zlasti na področju medicinskega slikanja in odkrivanja bolezni. Nekatere države tehnologijo preizkušajo tudi v presejalnih programih, patologiji, duševnem zdravju, podatkovni analitiki in administrativnih procesih.
Med konkretnimi primeri poročilo navaja Španijo, kjer preizkušajo rešitve za zgodnje odkrivanje bolezni, Finsko, ki umetno inteligenco uporablja kot podporo pri izobraževanju zdravstvenih delavcev, ter Estonijo, kjer je poudarek na analizi velikih naborov podatkov.
Kljub temu pa se je od 50 držav le 26 formalno opredelilo do prednostnih nalog na tem področju, finančna sredstva pa je zagotovilo 14 držav. Nacionalno strategijo izključno za umetno inteligenco v zdravstvu imajo le Andora, Finska, Slovaška in Švedska, kar je po ocenah SZO premalo za varno in pregledno uvajanje tehnologij.
Strokovna opozorila o tveganjih za paciente
Evropski direktor SZO Hans Kluge je opozoril na potrebo po jasnih pravilih, varovanju podatkov in zadostnih naložbah v znanje uporabnikov. Po njegovih besedah bi lahko neustrezno uvedeni sistemi povečali neenakosti, če države ne bodo hkrati zagotavljale enake dostopnosti in nadzora kakovosti. Izpostavil je, da je „umetna inteligenca lahko pomembna prelomnica, a morajo biti pacienti ves čas v središču odločanja“.
Eden osrednjih izzivov ostajajo podatkovne zbirke, na katerih temeljijo sistemi umetne inteligence. Če so podatki nepopolni, pristranski ali zastareli, lahko tehnologija ponavlja iste napake. Po navedbah SZO se to lahko odraža v napačnih diagnozah ali opustitvi nujnih medicinskih postopkov. V poročilu so države pozvali, naj uvedejo jasna pravila glede odgovornosti v primerih, ko napake povzroči algoritem, ne zdravstveni delavec.
Priporočila SZO vključujejo uskladitev nacionalnih strategij s cilji javnega zdravja, dodatno usposabljanje zdravstvenih ekip ter okrepitev zakonodaje in etičnih smernic. Prav tako poročilo poudarja, da mora biti javnost jasno seznanjena s tem, kje in kako se uporablja umetna inteligenca v zdravstvu.
Dr. David Novillo Ortiz iz evropskega urada SZO je, kot navaja Euronews poudaril, da nejasni standardi že vplivajo na pripravljenost zdravstvenih delavcev za uporabo novih orodij. Kot je navedel, bi morale države poskrbeti, da se sistemi temeljito preizkusijo „glede varnosti, pravičnosti in dejanske učinkovitosti, še preden pridejo do pacientov“.
Foto: Freepik
