Po tem, ko je Kitajska zaključila dvodnevne vojaške vaje z bojnim streljanjem v okolici Tajvana, je tajvanski predsednik Lai Ching-te v novoletnem nagovoru poudaril zavezanost obrambi suverenosti samoupravnega otoka. Vaje so vključevale uporabo raketnih sistemov, vojaških letal in vojnih ladij, kar je znova okrepilo napetosti v regiji.
Lai je v nagovoru dejal, da mednarodna skupnost pozorno spremlja, ali je Tajvan pripravljen braniti svojo varnost in politični sistem. Ob tem je izpostavil, da je njegova naloga kot predsednika ohranjati nacionalno suverenost, krepiti obrambne zmogljivosti in razvijati mehanizme odvračanja, ki temeljijo na demokratičnih načelih.
Kitajske oblasti so se na izjave tajvanskega predsednika odzvale ostro. Tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve pri kitajskem državnem svetu Chen Binhua je poudaril, da Tajvan po stališču Pekinga ostaja del Kitajske, ter zavrnil vse izjave, ki bi to postavljale pod vprašaj.
Kitajski predsednik Xi Jinping je medtem v novoletnem televizijskem nagovoru ponovil stališče, da je združitev Tajvana s celino neizogibna, kar je dodatno okrepilo politično napetost v odnosih med Pekingom in Tajpejem.
Mednarodna dimenzija in ameriško stališče
Napetosti so se zaostrile tudi zaradi napovedane prodaje ameriškega orožja Tajvanu, ki naj bi po ocenah dosegla vrednost več kot 11 milijard dolarjev. Paket vključuje raketne sisteme, brezpilotna letala, topništvo in vojaško programsko opremo. Združene države se pri tem sklicujejo na lastno zakonodajo, ki jim nalaga, da Tajvanu zagotovijo sredstva za samoobrambo.
Ameriško zunanje ministrstvo je kitajske vojaške vaje označilo kot nepotrebno stopnjevanje napetosti. Tiskovni predstavnik United States Department of State Tommy Pigott je pozval Peking k zadržanosti in dialogu namesto vojaškega pritiska.
Tajvan je že lani napovedal poseben obrambni proračun v višini 40 milijard dolarjev, namenjen posodobitvi oboroženih sil in vzpostavitvi naprednega sistema zračne obrambe, znanega kot Tajvanska kupola. Sredstva bodo razporejena v obdobju od 2026 do 2033.
Lai je ob tem že pred tem napovedal, da želi obrambne izdatke postopno zvišati na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Po njegovih besedah Tajvan ob naraščajočih vojaških pritiskih nima časa za odlašanje in mora svojo varnostno politiko prilagajati razmeram v regiji.
