Ekipa raziskovalcev z Univerze v Manchestru je v Severnem morju odkrila redek in obsežen geološki pojav, pri katerem so se zemeljske plasti obrnile v nasprotno smer od običajnega zaporedja. Gre za tako imenovano stratigrafsko inverzijo, pri kateri so starejše kamnine potisnjene navzgor, nad mlajše usedline. Po navedbah avtorjev študije gre za proces, ki v takšnem obsegu doslej še ni bil dokumentiran.
Odkritje, objavljeno v znanstveni reviji Communications Earth & Environment, temelji na analizi podatkov, ki jih je pridobilo norveško naftno podjetje Aker BP v okviru okoljskih raziskav dna Severnega morja. Vodja raziskave, geolog Mads Huuse, je pojasnil, da gre za formacije, kjer se je gost pesek pod vplivom lokalnega pritiska pogreznil v lažje sedimente in s tem obrnil običajno razporeditev plasti.
“To odkritje razkriva geološki proces, ki ga v takšnem obsegu še nismo videli,” je dejal Huuse. “Našli smo strukture, kjer so gostejše snovi prodrle navzdol, lažji materiali pa se dvignili nadnje, kar je ustvarilo ogromne gomile pod morskim dnom.”
Geološka posebnost z vplivom na prihodnost
Gre za t. i. “sinkite” – geološke strukture, ki so nastale zaradi potresne dejavnosti v poznem miocenu in zgodnjem pliocenu. Takrat naj bi seizmični pretresi povzročili utekočinjenje peska, ki se je nato skozi razpoke pogreznil v mehkejše plasti usedlin. Tako je nastal pojav, ki ga znanstveniki poimenovali “floatiti” – ko starejši geološki material navidezno plava nad mlajšim.
Pomembnost tega odkritja presega zgolj akademski pomen, saj lahko vpliva na načine, kako energetski sektor raziskuje in ocenjuje podzemne rezervoarje za nafto, zemeljski plin ter ogljik. Huuse je izpostavil, da so razumevanje procesov, ki vplivajo na tesnjenje kamnin in migracijo tekočin, ključni tudi za razvoj tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS).
“Razumevanje nastanka teh sinkitov bi lahko bistveno spremenilo način ocenjevanja podzemnih rezervoarjev, tesnjenja in migracije tekočin – vse to je ključnega pomena za zajemanje in shranjevanje ogljika,” je še poudaril vodja raziskave.
Med prazgodovino in prihodnostjo
Severno morje je sicer znano po bogati geološki preteklosti. Pred več kot 8000 leti je bilo območje, danes znano kot Doggerland, suho kopno, po katerem so se gibala mezolitska plemena. Šele kasneje ga je postopno preplavila voda, danes pa velja za eno ključnih območij tako za fosilna goriva kot za razvoj obnovljivih virov energije.
Zaradi svojih geoloških značilnosti in načrtovanih vlaganj bo Severno morje v prihodnjih letih igralo osrednjo vlogo tudi pri zelenem prehodu Evrope. Do leta 2030 naj bi na tem območju proizvedli do 120 gigavatov električne energije iz vetrnih virov. Razumevanje geološke sestave dna bo pri tem ključno, tako za stabilnost infrastrukture kot za dolgoročno upravljanje z okoljskimi vplivi.
Čeprav iz morske gladine ne deluje nič nenavadno, raziskave vse bolj razkrivajo, da je Severno morje eno najbolj edinstvenih okolij na planetu – z vidika preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Foto: Pixabay/Norm_Bosworth/fotografija je simbolna
