Tarča razgalila sistem, minister poziva k odstopu… a ne Jankovića!

Oddaja Tarča na Televiziji Slovenija je v četrtek predstavila nove informacije o domnevnih nepravilnostih na upravnih enotah Ljubljana in Kranj. Poudarek razkritij je bil na vplivnih posrednikih, ki naj bi po zapisih Specializiranega državnega tožilstva posredovali pri urejanju dovoljenj za posamezne vlagatelje. Med izpostavljenimi so nekdanji načelnik ljubljanske upravne enote Bojan Babič, nekdanja vršilka dolžnosti načelnice Andreja Erjavec in načelnica kranjske upravne enote Metka Knific Zaletelj.

Kot poroča STA, je minister za javno upravo Franc Props po razkritjih pozval načelnico UE Kranj k odstopu, inšpektorat za javni sektor pa je uvedel nadzor na obeh upravnih enotah. Načelnica odstop zavrača, zato minister napoveduje sprožitev delovnopravnih postopkov. Na ministrstvu poudarjajo, da domnevna ravnanja, ki so bila izpostavljena v medijih, „odločno obsojajo“.

Toda razprava o tem primeru presega imena. V političnih in civilnih krogih se krepi ocena, da takšni primeri niso izjema, ampak simptom poglobljene sistemske težave: klientelizma, povezanosti in vplivnih mrež, ki že desetletja krojijo upravne, sodne in politične postopke. Razkritja se ponavljajo, odstopi so redki, odgovornost je zamegljena. V Sloveniji je razširjen občutek, da „vsak pozna vsakogar“ in da je „vsak vsakemu nekaj“.

Upravni postopki in vplivna posredovanja

Kot navaja STA, so na ministrstvu opozorili, da mora javna uprava zasledovati najvišjo možno stopnjo integritete ter transparentno in nepristransko delovanje. Minister Props je poudaril, da načelnica UE Kranj ne uživa več zaupanja ministrstva, saj izpostavljene informacije mečejo slabo luč na zaposlene, ki svoje delo opravljajo strokovno.

Kot poroča televizija, ki jo povzema STA, preiskovalci SDT sumijo, da naj bi Metka Knific Zaletelj posredovala pri pridobitvi uporabnega dovoljenja za industrijsko-poslovni objekt na Brniku v zameno za nagrado. Domnevna posredovanja pri dovoljenjih so bila predmet nadzora tudi v preteklosti, npr. pri projektu kanala C0 in pri izdaji gradbenega dovoljenja za Center Bellevue.

Kot je zapisala STA, je upravna inšpekcija v nadzorih ugotovila kršitve pravil vodenja postopkov, zaradi katerih so bili naznanjeni sumi kaznivih dejanj nevestnega dela in zlorabe položaja. Upravno inšpekcijo so opravili večkrat, vendar se kljub ponavljajočim ugotovitvam sistem ni spremenil.

Razkrivanje vplivnih posredovanj, pritiskov na uradnike in sumov nagrajevanj za pospešeno reševanje postopkov odraža dolgoletne strukturne težave. Upravne enote so samostojni državni organi, načelniki pa odgovorni za zakonito poslovanje. Na ministrstvu poudarjajo, da ne morejo neposredno vplivati na vsebinske odločitve upravnih postopkov. Vendar več zaporednih primerov vzbuja vprašanja o nadzornih mehanizmih in resnični neodvisnosti odločanja.

Kultura nekaznovanosti

Tarča razgalja simptome, ki so v zadnjih letih postali del slovenske politične in upravne realnosti. V razkritjih se ponavljajo podobni vzorci: vplivni posamezniki, neformalni pritiski, posredovanja, nagrajevanja, dolgotrajni postopki, inšpekcijski nadzori in skoraj nikoli takojšnje politične posledice.

Če bi sistem pravilno deloval, kot opozarjajo številni komentatorji na družbenih omrežjih, bi javnost po takšnih razkritjih spremljala drugačen scenarij: odstopanje odgovornih, kazenske postopke, razrešitve in zakonske spremembe, ki bi zapolnile luknje sistema. Namesto tega je osnovni format Tarče postal serija nadaljevanj, kjer v vsaki epizodi gledamo podobne sheme, medtem ko nosilci funkcij vztrajajo na položajih.

Kot navaja STA, ministrstvo poudarja, da je v konkretnem primeru že napovedalo ustrezne postopke. Vendar je širša slika izrazito ponavljajoča: v posameznem primeru se ministri odzivajo, sistemske spremembe pa izostanejo.

Primer UE Ljubljana iz leta 2022, ki ga navaja STA, ko je bil takratni načelnik po nadzoru razrešen, je eden redkih. Hkrati pa upravni postopki v zvezi z gradnjo kanala C0 in nadzor več razlastitvenih postopkov nakazujejo, da gre za širši pojav.

Krog brez odgovornih

Med razkritji in pravosodjem zeva vrzel, ki omogoča ohranjanje mrež vpliva. Vplivni posamezniki in posredniki pogosto ostanejo na funkcijah ali v strukturah moči še dolgo po tem, ko mediji razkrijejo domnevne kršitve.

Tarča je torej razgalila sistem, minister poziva k odstopu… a ne tistih, ki jih javnost že leta spremlja v oddajah, preiskavah in sodnih postopkih. Namesto da bi razkritja sprožila gibanje odgovornosti na vrhu mreže vpliva, se pozivi znova zapišejo v smeri posameznih uradnikov, zadolženih za izvajanje postopkov.

V takšni dinamiki ni več presenečenje, da ostajajo nedotaknjeni tisti, ki imajo dostop do odločanja, do infrastrukture moči in neformalnih kanalov. Kamera pokaže imena, politična reakcija pa seže zgolj do enih. Ravno ta razkorak med razkritjem in ukrepanjem priča o jedru problema – sistem je zgrajen tako, da zamegli odgovornost in ohranja vpliv tam, kjer bi moral biti nadzor.

Ana Koren

[Foto: Matija Sušnik, DZ]