Svetovni delniški trgi so pretekli teden zabeležili izrazito rast, k čemur so prispevali premik k pomiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu, napredek v gospodarskih pogajanjih med Združenimi državami in Kitajsko ter pričakovanja vlagateljev glede bolj popustljive denarne politike ameriške centralne banke.
Na newyorški borzi so osrednji indeksi občutno porasli. Industrijski indeks Dow Jones se je zvišal za 3,8 odstotka in teden končal pri 43.819 točkah. Širši indeks S&P 500 je pridobil 3,45 odstotka in dosegel 6.173 točk, tehnološko usmerjeni Nasdaq pa se je okrepil za 4,2 odstotka na 20.273 točk. Za oba zadnja indeksa to pomeni tudi nove rekordne vrednosti v letu 2025.
Med ključnimi spodbudami za rast vlagatelji omenjajo dogovor o premirju med Izraelom in Iranom, ki je sledil napadom na tri iranske jedrske lokacije, ter napovedi iz Bele hiše, da so bili s Kitajsko doseženi dogovori o pospešitvi dobave redkih kovin v ZDA.
Na trgu vlada pričakovanje, da bi ZDA lahko v prihodnjih dneh dosegle dogovore z dodatnimi trgovinskimi partnericami, preden se izteče rok za uvedbo višjih carin. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem nakazal možnost podaljšanja roka za določene države, medtem ko naj bi se za druge lahko celo skrajšal.
Negotovost sicer ostaja v odnosih z nekaterimi državami, potem ko je Washington prekinil trgovinska pogajanja s Kanado zaradi napovedanega davka na digitalne storitve. Trump je ta ukrep označil za »neposreden napad« na ZDA.
Pričakovanja glede denarne politike
K rasti tečajev je prispevalo tudi upanje vlagateljev, da bo ameriška centralna banka (Fed) znižala obrestne mere. V prvem četrtletju se je ameriški BDP na letni ravni zmanjšal za 0,5 odstotka, kar je med analitiki sprožilo ugibanja, da bi Fed lahko letos znižal obrestne mere trikrat, prvič že julija.
Po ocenah trga obstaja približno 20-odstotna verjetnost za julijsko znižanje, bolj verjetna pa je odločitev v septembru. Večina napovedi trenutno predvideva dve znižanji do konca leta. Dodatno podporo tem pričakovanjem dajejo tudi izjave nekaterih predstavnikov Fed-a, da nedavne carinske spremembe niso bistveno vplivale na inflacijo.
Kljub temu predsednik Fed-a Jerome Powell poudarja potrebo po previdnosti in čakanju na dodatne ekonomske podatke. Trump pa še naprej poziva k odločnejšemu znižanju obrestnih mer.
Rast tečajev ni bila omejena le na ZDA. Londonski indeks FTSE 100 se je zvišal za 0,3 odstotka in končal teden pri 8.798 točkah. V Frankfurtu je DAX poskočil za 2,9 odstotka na 24.033 točk, medtem ko je pariški CAC 40 napredoval za 1,3 odstotka na 7.691 točk.
Po nestanovitnem začetku leta, ko so delniški trgi nihali predvsem zaradi trgovinskih napetosti in sprememb v fiskalni politiki, je okrevanje v zadnjih tednih povezano tudi z vrnitvijo zaupanja v gospodarsko stabilnost pod Trumpovo administracijo. Indeks S&P 500 je bil aprila glede na začetek leta nižji za skoraj 18 odstotkov, zdaj pa je ponovno v porastu, tokrat za približno 5 odstotkov.
Foto: Vecteezy
