Po končanem vojaškem spopadu med Iranom in Izraelom je Teheran začel obsežno “varnostno operacijo”, ki vključuje množične aretacije in izvršitve smrtnih kazni. Uradni razlogi temeljijo na zatiranju domnevnih vohunskih mrež, a nevladne organizacije opozarjajo na razširjeno kršenje človekovih pravic in zlorabo postopkov za politične obračune.
Po poročanju iranskih državnih medijev je bilo od začetka izraelskega napada na iransko ozemlje, 13. junija letos, po državi prijetih več kot 700 oseb. Med njimi so številni osumljeni sodelovanja s tujimi obveščevalnimi službami, predvsem z izraelsko agencijo Mossad.
Vladni predstavniki zatrjujejo, da je bila operacija nujna zaradi domnevne infiltracije izraelskih agentov v varnostne strukture Islamske republike. Po njihovih navedbah naj bi prav ti podatki omogočili izvedbo atentatov na posamezne pripadnike Iranske revolucionarne garde in znanstvenike, povezane z iranskim jedrskim programom.
Po podatkih iranskih oblasti naj bi bili med dvanajstdnevnim vojaškim konfliktom z Izraelom usmrčeni trije posamezniki, obsojeni vohunjenja, še tri usmrtitve pa so sledile dan po sklenitvi premirja. Državna televizija je predvajala tudi posnetke priznanj pridržanih oseb, ki so bile obtožene sodelovanja z izraelskimi in zahodnimi obveščevalnimi službami.
Krepitev nadzora in omejevanje svobode medijev
Poleg obsežnega varnostnega delovanja so iranske oblasti povečale pritisk na uporabnike družbenih omrežij in tuje medijske hiše. Ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je državljanom pošiljalo opozorila glede dostopanja do spletnih strani, povezanih z Izraelom. Uporabnikom, katerih telefonske številke so zaznane na takšnih straneh, grozijo sodni postopki.
Posebej izpostavljeni so novinarji, ki poročajo za perzijske medije iz tujine. Po poročanju britanskega BBC-ja in televizije Iran International so iranske oblasti izvajale pritisk na družinske člane novinarjev z namenom ustrahovanja in onemogočanja njihovega nadaljnjega poročanja. V enem primeru naj bi pripadniki varnostnih služb v Teheranu aretirali sorodnike novinarke in jo v prisiljenem telefonskem pogovoru pozvali k odstopu z delovnega mesta.
Iranska zakonodaja določa, da se posamezniki, obtoženi “sovražnosti do Boga” (mohareb), lahko kaznujejo s smrtno kaznijo. To obtožbo so oblasti v preteklosti že večkrat uporabile proti disidentom, aktivistom in novinarjem. Tudi v tem primeru so mednarodne organizacije izrazile zaskrbljenost, da gre za orodje represije nad svobodnim poročanjem.
Nekateri opazovalci in zgodovinarji opozarjajo na podobnosti s preteklimi primeri sistematičnega zatiranja političnih nasprotnikov v Iranu, zlasti z dogodki iz leta 1988, ko je bilo po tajnih sojenjih usmrčenih na tisoče političnih zapornikov. Večina žrtev je bila pokopana v množičnih grobiščih brez označb.
Zagovorniki človekovih pravic se bojijo, da bi se Iran po vojaškem spopadu z Izraelom in zaradi oslabljene mednarodne legitimnosti lahko znova zatekel k podobnim taktikam zatiranja nestrinjanja.
Krepitev nadzora in omejevanje svobode medijev
V Iranu je trenutno močno omejen tudi dostop do interneta. Med konfliktom z Izraelom so oblasti blokirale večino komunikacijskih poti, po uradnem premirju pa povezljivost ostaja le delno vzpostavljena. Priljubljene platforme, kot so Instagram, YouTube, Telegram in omrežje X, so še vedno blokirane in jih je mogoče uporabljati zgolj prek virtualnih zasebnih omrežij (VPN).
Poseben cilj represivnih ukrepov so tudi posamezniki, ki so bili povezani s protestnim gibanjem leta 2022, ki je potekalo pod geslom »Ženske, življenje, svoboda«. V takratnih demonstracijah, sproženih po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju, je bilo ubitih več sto ljudi, več tisoč pa aretiranih.
Sedaj iranske oblasti, kot poročajo lokalni viri, aretirajo tudi družinske člane ubitih protestnikov, pogosto brez konkretnih obtožb ali transparentnih sodnih postopkov. Opozicijske skupine menijo, da gre za nadaljevanje širše kampanje utišanja vseh oblik nestrinjanja – tako med aktivisti, kot med kulturniki, novinarji in celo sorodniki političnih zapornikov.
Foto: Pixabay
