Razmerja moči na trgu električnih avtomobilov se v Evropi opazno spreminjajo. Ameriška Tesla, ki je vrsto let veljala za nespornega vodilnega ponudnika baterijskih električnih vozil, se sooča z vse močnejšo konkurenco iz Kitajske. Najbolj izstopa proizvajalec BYD, ki s hitro rastjo prodaje in cenovno dostopnejšimi modeli postopoma osvaja evropske kupce.
Podatki o prodaji kažejo, da se je Teslin prodajni zagon v zadnjem letu upočasnil. V tretjem četrtletju je podjetje prodalo približno 480.000 vozil modelov 3 in Y, v zadnjem četrtletju pa okoli 400.000. Skupna letna prodaja naj bi se leta 2026 gibala okoli 1,6 milijona vozil, kar je manj kot približno 1,79 milijona, kolikor jih je Tesla prodala leta 2024.
Medtem kitajski BYD beleži povsem drugačno dinamiko. Leta 2024 je prodal približno 1,7 milijona baterijskih električnih vozil, leto kasneje pa že okoli 2,25 milijona. Skupne dobave baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov so leta 2025 dosegle približno 4,6 milijona vozil, kar kaže na hitro širitev proizvodnje in prodajne mreže.
BYD ima izrazito široko ponudbo: od kompaktnih mestnih električnih avtomobilov in kombilimuzin do večjih limuzin, športnih terencev ter hibridnih različic. Poleg osebnih vozil podjetje na številnih trgih prodaja tudi električne avtobuse in gospodarska vozila, kar mu omogoča večjo odpornost na nihanja posameznih segmentov.
Teslina ponudba in negotovost prihodnjih modelov
V letu 2026 Teslino aktivno prodajno paleto sestavljajo modeli 3, Y, S in X, ob omejenih dobavah Cybertrucka. Napovedani prihodnji projekti, kot sta novi Roadster in cenovno dostopnejša električna vozila za avtonomne prevoze, za zdaj ostajajo zunaj množične prodaje, kar omejuje Teslino konkurenčnost v nižjih cenovnih razredih.
K prodajnim izzivom Tesle prispevajo tudi dejavniki zunaj avtomobilskega trga. Javni politični angažma izvršnega direktorja Elona Muska po prevzemu platforme X leta 2022 je v Evropi in ZDA sprožil deljeno javno mnenje. Musk se je v tem obdobju večkrat izpostavil s stališči o priseljevanju, družbeni politiki in evropskih političnih gibanjih.
Raziskava univerze Yale, objavljena oktobra, je ocenila, da bi bila prodaja Tesle brez teh političnih dejavnosti lahko za 67–83 odstotkov višja, kar pomeni med 1 in 1,26 milijona dodatno prodanih vozil. Študija je hkrati ugotovila, da so se v istem obdobju povečale prodaje konkurenčnih električnih in hibridnih vozil za 17–22 odstotkov.
Evropski trg in kitajska cenovna prednost
Evropski potrošniki so kitajska električna vozila sprva sprejemali zadržano, a se je to začelo spreminjati po letu 2022, ko so proizvajalci razširili ponudbo in izboljšali prodajno ter servisno mrežo. Cenovna razlika pa je ključna.
Maja 2025 je BYD v Evropi prvič registriral več baterijskih električnih vozil kot Tesla – 7.231 v primerjavi s 7.165. To se je zgodilo kljub dodatnim carinam, ki jih je Evropska unija uvedla po protisubvencijski preiskavi. Poleg osnovne 10-odstotne uvozne dajatve je bil za BYD uveden še dodatni 17-odstotni carinski pribitek.
Kljub temu ostajajo vozila BYD cenovno konkurenčna. Osnovni Tesla Model 3 se v Evropi začne pri približno 41.000 evrih, primerljivi modeli BYD, kot je Dolphin, pa pri okoli 35.500 evrih, medtem ko je Dolphin Surf v nekaterih državah na voljo že od približno 22.990 evrov. Tudi večji modeli, kot je BYD Seal, se pogosto prodajajo po cenah, ki so primerljive ali nižje od Teslinih.
Razvoj dogodkov kaže, da se evropski trg električnih vozil pomika v fazo ostrejše cenovne in tehnološke konkurence. Medtem ko Tesla ostaja pomemben igralec z močno blagovno znamko, kitajski proizvajalci s kombinacijo cene, obsega proizvodnje in raznolike ponudbe postopno zmanjšujejo njeno prednost, tudi v okolju višjih carin in strožjih regulatornih pravil.
