Predlog Združenih držav Amerike, po katerem bi se Ukrajina v okviru širšega mirovnega načrta z Rusijo Evropski uniji pridružila že leta 2027, je v Bruslju naletel na izrazit dvom. Evropski diplomati in uradniki opozarjajo, da gre za nerealistično časovnico, ki ne upošteva zapletenosti pristopnega procesa in političnih razmer znotraj Unije.
Kot poudarjajo v diplomatskih krogih, je postopek vključevanja novih članic praviloma dolg več let in zahteva pogajanja na številnih področjih – od kmetijske politike do pravne države in delovanja institucij. „2027, to je praktično jutri,“ je po navedbah AFP dejal eden od uradnikov EU, ki je želel ostati anonimen, in ob tem spomnil na počasnost odločanja v Bruslju.
Tudi najbolj optimistični scenariji v institucijah EU doslej niso segali tako daleč. Komisarka za širitev Marta Kos je v preteklosti kot realnejši cilj omenjala obdobje pred letom 2030, ob predpostavki, da bi Ukrajina izpolnila zahtevne reformne pogoje.
Skepsa do vloge Washingtona
Med diplomati je zaznati tudi nelagodje zaradi vtisa, da bi o širitvi odločali zunaj Evropske unije. „Kot da bi Američani odločali namesto nas,“ je bil kritičen eden od evropskih diplomatov. Po njegovih besedah za hitro širitev trenutno „ni prave politične volje“.
Zamisel o pospešenem članstvu Ukrajine je vključena v zadnjo različico ameriškega načrta za končanje vojne, ki predvideva tudi ozemeljske koncesije Kijeva v korist Rusije. Ta predlog je v zadnjih tednih sprožil intenzivne razprave po evropskih prestolnicah.
Ukrajina je prošnjo za članstvo v EU vložila kmalu po začetku ruske invazije leta 2022, kar je bilo razumljeno kot močna politična gesta. Postopek pa se je kmalu zapletel, predvsem zaradi nasprotovanja Madžarske. Pristop zahteva soglasje vseh držav članic na več stopnjah, madžarski premier Viktor Orbán pa je doslej večkrat blokiral napredek.
Ovire tudi brez madžarskega veta
A tudi morebitno popuščanje Budimpešte po mnenju diplomatov ne bi odpravilo ključnih težav, navaja AFP. Pogajanja, ki so se uradno začela junija 2024, vključujejo vprašanje, kako v enotni trg vključiti državo z izjemno močnim kmetijskim sektorjem, ne da bi to porušilo ravnotežja znotraj EU.
Proizvajalci žita iz Francije, Nemčije in Poljske že dlje časa opozarjajo na nelojalno konkurenco ukrajinskih pridelovalcev, ki zaradi nižjih stroškov ponujajo cenejše izdelke. Ob tem bi morala Ukrajina nadaljevati obsežne reforme, in to v razmerah trajajočega vojaškega spopada.
„V Ukrajini je vojna. Kako naj bodo pripravljeni? Nimajo niti jasnih meja,“ je opozoril drug evropski diplomat.
Primerjave z drugimi kandidati
Da je pristop do leta 2027 v trenutnih razmerah „popolnoma nerealen“, meni tudi Lukas Macek, strokovnjak za politiko širitve EU na Inštitutu Jacquesa Delorsa. „Tisti, ki omenjajo ta datum, si niso zastavili niti tisočine vprašanj, ki jih takšen proces odpira,“ je dejal.
Zgodovina širitve EU kaže na zelo različne časovnice. Finska se je Uniji pridružila v manj kot treh letih od vložitve prošnje, medtem ko je Turčija kandidatka že skoraj tri desetletja, njen pristopni proces pa je praktično zamrznjen.
Macek, kot navaja AFP, sicer ne izključuje možnosti, da bi EU „popolnoma obrnila logiko“ pristopnega procesa in ga redefinirala tako, da bi članstvo prehitelo večino drugih faz integracije. A ob tem opozarja, da bi takšna poteza lahko povzročila veliko nezadovoljstvo med drugimi državami kandidatkami, kot so Albanija, Severna Makedonija in Črna gora, ki na članstvo čakajo že vrsto let.
Foto: Pixabay
