Pogovori, ki povzročijo nelagodje, so pogosto povezani z vsebinskimi izbirami sogovornikov. Po mnenju raziskovalca s področja psihologije Lachlana Browna ne gre vedno za namerno neprimernost, temveč pogosto za odraz pomanjkanja čustvene inteligence. V prispevku za spletno platformo Hack Spirit je Brown predstavil nekatere pogoste teme, ki lahko negativno vplivajo na pogovorno dinamiko.
Kot pojasnjuje, ljudje, ki že v uvodu pogovora omenjajo lastnino, kot so nepremičnine, dragi predmeti ali višina prihodkov, praviloma ne dosegajo želenega učinka. »Namesto občutka povezanosti lahko takšni pogovori sprožijo tekmovalno vzdušje. Čustveno inteligentni posamezniki pogovor usmerjajo k izmenjavi izkušenj, ne pa k primerjanju statusnih simbolov,« je poudaril Brown.
Po njegovih besedah obstaja razlika med iskreno delitvijo občutkov in vzorcem nenehnega pritoževanja. Osebe, ki v pogovoru ne izkazujejo zanimanja za sogovornika, temveč nenehno izpostavljajo lastno nezadovoljstvo, pogosto kažejo nizko raven čustvene zrelosti. »Deljenje skrbi je povsem naravno, toda zrelost se kaže v sposobnosti prepoznati, kdaj in kako o tem govoriti,« je dodal.
Obravnava občutljivih tem, kot so politična stališča ali druge družbeno razdvajajoče teme, lahko po Brownovem mnenju hitro zmoti sproščen potek druženja. Ključno vlogo igra razumevanje konteksta in prisotnost občutka za druge. »Pogovor ni prostor za vsiljevanje mnenj. Sogovornik, ki ne zazna razpoloženja, vodi monolog, ne dialoga,« je opozoril.
Izpostavil je tudi pojav pretiranega deljenja intimnih zgodb na začetku poznanstva. Takšno vedenje pogosto ni znak odprtosti, temveč iskanje pozornosti. »Pristno zaupanje se razvija postopoma. Ko nekdo vsiljuje intimnost, lahko s tem povzroči neprijetnost, ne pa bližine,« je pojasnil.
Brown opozarja, da ocenjevanje drugih – tudi kadar je zapakirano v navidezno ‘iskrenost’ – pogosto izhaja iz osebne negotovosti. »Čustveno inteligentni ljudje ne potrebujejo poniževanja drugih, da bi utrdili lastno vrednost. V komunikaciji iščejo skupne točke, ne razlike,« je poudaril.
Zaključil je z mislijo, da se čustvena inteligenca ne kaže le v besedah, temveč tudi v tonu, motivaciji in občutljivosti do sogovornika. Povezovanje z drugimi zahteva več kot le znanje – zahteva empatijo in zavest o vplivu lastnega vedenja.
Foto: Freepik
