Transurfing: pretirana želja ti sabotira življenje

Ste že kdaj opazili, da se stvari najbolj izmikajo ravno takrat, ko jih najbolj želiš? Kot bi vesolje v tistem trenutku tiho reklo: „Upočasni, prosim.“ Prav ta občutek je v središču filozofije Transurfinga, učenja, ki nas uči, da pretirano hrepenenje pogosto deluje kot blokada, ne kot pospeševalnik.

V Transurfingu je ključni pojem „pomembnost“. Ko nekaj razglasimo za preveč pomembno – partnerja, projekt, sanjski dopust – začnemo ustvarjati presežno napetost. Kot bi okoli sebe zgradili mehurček nervoze, ki vibrira čisto drugače od tiste sproščene energije, v kateri se stvari navadno zgodijo same od sebe.

Prevelika pomembnost ima zanimiv učinek: namesto da bi nam pomagala doseči cilj, nas potisne v pretirano kontroliranje, razmišljanje in dvom. Z drugimi besedami – v stanje, ko želja postane pritisk, pritisk pa postane ovira.

V praksi se vse to pokaže precej preprosto. Ko si nekaj „mora“ zgoditi, začneš loviti lastno senco. Vklopi se notranja napetost, vsaka malenkost se zdi odločilna, misli pa skačejo v krogu.

Po Transurfingu je to tipičen trenutek, ko nas realnost preizkuša – ne zato, da bi nam nekaj vzela, ampak da bi nas nežno potisnila proti bolj odprtemu, lahkotnemu načinu delovanja. Manj „moram“, več „naj se zgodi, če je prav“.

Tudi psihologija potrjuje, da je sproščeno pričakovanje veliko bolj učinkovito kot panično lovljenje rezultatov. Ko se vibracija umiri, se odpre prostor za naravni tok dogodkov.

Igra ravnovesja: želja + lahkotnost

Transurfing zato predlaga zanimiv pristop: želja naj ostane, a ji odvzemi napetost. Cilj naj ti bo kot smerokaz, ne kot težak nahrbtnik.

To pomeni:
– Veš, kaj hočeš.
– Nisi pa pripravljen uničiti dneva, če ne pride takoj.
– Cilj ti služi, ne pa ti njemu.

Ko je pritisk manjši, pride do nečesa skoraj paradoksalnega – energija, ki si jo prej vlagal v skrb, se sprosti. Poveča se občutek zaupanja, fokus se zbistri, poti naprej pa niso več zakrite. Cilj se ti približa ravno zato, ker ga ne poskušaš več na silo zadržati.

Energetski podton: zakaj „ne dobim“?

Ena najlepših lekcij Transurfinga je pojasnilo, zakaj pretirana želja deluje kontra. Ne gre za to, da realnost „kaznuje“. Gre preprosto za energijo: ko nekaj preveč želiš, sporočaš, da tega nimaš. In ta vibracija – občutek pomanjkanja – se krepi.

Ko pa rečeš: „To je moj cilj, hkrati pa sem OK tudi zdaj,“ se vibracija preklopi v stanje obilja, sproščenosti in naravne samozavesti. To pa je energija, ki jo realnost zna odlično odsevati.

Končni občutek je presenetljivo osvobajajoč. Lahko si nekaj želiš iz srca, a hkrati ostaneš lahkoten. Ne kontroliraš vsake podrobnosti in ne potiskaš realnosti iz njene naravne poti.

Transurfing nas pravzaprav uči največje paradoksalne modrosti: ko zmanjšaš pritisk, dosežeš več. Ne zato, ker bi se nehal truditi, ampak zato, ker začneš delovati v skladu z življenjem, ne proti njemu.

Alenka Mirnik

Foto: Pixabay

Prispevek je bil delno pripravljen s pomočjo umetne inteligence in uredniško obdelan.