Slovenski trg ekoloških živil nadaljuje rast, kaže nova raziskava, opravljena maja letos na reprezentativnem vzorcu 1172 prebivalcev. Delež mesečnih kupcev ekoloških živil se je v zadnjih petih letih povečal z 68,7 na 69,9 odstotka, še izraziteje pa je narasla poraba. Povprečno gospodinjstvo za ekološka živila danes nameni 95 evrov na mesec, kar je 38 evrov več kot leta 2021.
Podatki kažejo tudi nadaljnjo rast povpraševanja. Tretjina vprašanih pričakuje, da bo v prihodnjem letu kupovala še več ekoloških živil, največ zanimanja pa prihaja med mlajšimi potrošniki. V starostni skupini od 18 do 29 let skoraj polovica oziroma 48 odstotkov anketiranih pričakuje povečanje nakupov ekoloških izdelkov.
Slovensko poreklo ostaja najpomembnejši dejavnik
Raziskava ugotavlja, da pri odločitvah za nakup ostaja najpomembnejše slovensko poreklo izdelka. Potrošniki sicer cenijo tudi ekološko pridelavo, največjo vrednost pa pripisujejo kombinaciji obeh lastnosti.
Za slovenska ekološka živila so pripravljeni plačati občutno višjo ceno. Pri sadju cenovna premija dosega 19 odstotkov, pri zelenjavi 14 odstotkov, enako tudi pri mlečnih izdelkih v primerjavi s klasično pridelanimi živili iz Evropske unije.
Najpogosteje kupujejo ekološko sadje, zelenjavo in jajca. Čeprav med redne nakupe sodijo tudi pekovski izdelki, mleko, mlečni izdelki in meso, se kupci pri teh skupinah bistveno redkeje odločajo za ekološke različice.
Cena ostaja glavna ovira
Glavni razlog za nakup ekoloških živil ostaja prepričanje o višji kakovosti in koristih za zdravje. Približno polovica kupcev meni, da so takšni izdelki bolj zdravi oziroma kakovostnejši. Okoli 40 odstotkov jih izpostavlja tudi manjšo vsebnost aditivov, boljši okus ter odsotnost pesticidov in gensko spremenjenih organizmov.
Kljub rasti povpraševanja ostaja cena največja ovira za širšo uporabo. Kar 60 odstotkov vprašanih bi kupovalo več ekoloških živil, če bi bila cenovno dostopnejša.
Poleg nižjih cen bi k večji porabi prispevala tudi boljša dostopnost v trgovinah, kar je navedla tretjina anketiranih. Sedemindvajset odstotkov jih želi več slovenske ekološke ponudbe, 26 odstotkov pa več zaupanja v certifikate ekološke pridelave.
Močna podpora ekološki ponudbi v šolah in bolnišnicah
Raziskava kaže tudi veliko podporo vključevanju ekoloških živil v javne ustanove. Več kot 70 odstotkov vprašanih si želi več ekološke hrane v bolnišnicah, šolah in vrtcih.
Približno šest od desetih anketiranih podpira tudi širitev ekološke ponudbe v trgovinah ter v gostinskem sektorju, v restavracijah in gostilnah.
Podatki nakazujejo, da se ekološka živila v Sloveniji iz nišnega segmenta vse bolj premikajo v vsakodnevno potrošnjo, pri čemer ostajata ključna izziva predvsem cenovna dostopnost in širša ponudba domačih ekoloških izdelkov.
