Globalni finančni trgi so vstopili v fazo previdnega optimizma. Azijski indeksi so se obrnili navzgor, tehnološki sektor v ZDA nadaljuje rast, Evropa pa ostaja zadržana. V ozadju vsega ostaja ena ključna zgodba – pogajanja med Združenimi državami Amerike in Iranom ter vprašanje, ali se bo pritisk v Hormuški ožini dejansko zmanjšal ali le začasno umiril.
Najbolj neposredno se to trenutno odraža na azijskih trgih. Japonski Nikkei 225 je pridobil 2,09 odstotka in dosegel 59.352 točk, kar ga uvršča med najmočnejše dnevne premike med večjimi indeksi. Tajvanski indeks je zrasel še bolj, za 2,37 odstotka, na 36.296 točk, medtem ko je južnokorejski KOSPI pridobil 1,64 odstotka in se povzpel na 6.191 točk.
Tudi kitajski trgi sledijo rasti, čeprav bolj zmerno. Šanghajski indeks je pridobil 0,53 odstotka in se ustavil pri 4.048 točkah, širši indeks SZSE pa je zrasel za 1,69 odstotka na 14.743 točk. Kitajski A50 je pridobil 1,08 odstotka, medtem ko je hongkonški Hang Seng zrasel za 1,38 odstotka na 26.306 točk.
Med večjimi azijskimi trgi je bil nekoliko šibkejši avstralski S&P/ASX 200, ki je zdrsnil za 0,36 odstotka, medtem ko so indijski trgi beležili zmerno rast – Nifty 50 je pridobil 0,29 odstotka, Sensex pa 0,26 odstotka. Indonezijski IDX Composite je rahlo izgubil (–0,14 odstotka), medtem ko je vietnamski VN30 pridobil 0,83 odstotka.
Trgi stavijo na pogajanja, ne na rešitev
Glavni sprožilec teh premikov ni makroekonomija, ampak geopolitika. Trgi reagirajo na signale, da bi pogajanja med ZDA in Iranom lahko zmanjšala tveganje za nadaljnje motnje v Hormuški ožini – eni najpomembnejših pomorskih poti za globalno trgovino z nafto.
A kljub rasti delnic ostaja energijski trg zadržan. Cena nafte se je premaknila le minimalno, kar jasno kaže, da vlagatelji ne verjamejo v hiter preboj. Premik na delniških trgih je zato bolj odraz pričakovanj kot realnih sprememb na terenu.
To potrjuje tudi gibanje indeksa volatilnosti VIX, ki je padel za 1,03 odstotka na 18,17 točke. Kratkoročni strah se tako umirja, vendar ostaja dovolj visok, da preprečuje agresivnejše pozicioniranje.
Wall Street razdeljen, tehnologija vleče naprej
Ameriški trgi dajejo bolj razdrobljeno sliko. S&P 500 je pridobil 0,80 odstotka in zaključil pri 7.022,95 točke, medtem ko je Nasdaq poskočil za 1,59 odstotka na 24.016,02 točke. Slednje tako kaže na nadaljnjo koncentracijo rasti v tehnološkem sektorju.
Na drugi strani je Dow Jones izgubil 0,15 odstotka in se ustavil pri 48.463,72 točke, tradicionalni industrijski sektorji tako nekako ne sledijo optimizmu v enaki meri. Indeks manjših podjetij Russell 2000 je pridobil 0,30 odstotka.
Kanadski S&P/TSX je zrasel za 0,16 odstotka, mehiški IPC pa za 1,01 odstotka, medtem ko je brazilski Bovespa izgubil 0,46 odstotka. Globalni indeks MSCI World je pridobil 0,10 odstotka in dosegel 4.592,47 točke, kar potrjuje, da gre za široko, a zelo zmerno izboljšanje razpoloženja.
Evropa ostaja previdna
Evropski trgi niso sledili azijskemu optimizmu. Nemški DAX je pridobil le 0,09 odstotka in se ustavil pri 24.066 točkah. Francoski CAC 40 je izgubil 0,64 odstotka, Euro Stoxx 50 pa –0,73 odstotka.
Londonski FTSE 100 je zdrsnil za 0,47 odstotka, španski IBEX 35 za 0,55 odstotka, nizozemski AEX za 0,42 odstotka, švicarski SMI za 0,30 odstotka, italijanski FTSE MIB pa je ostal skoraj nespremenjen (–0,04 odstotka).
Na srednjeevropskih trgih je bila slika nekoliko boljša. Poljski WIG20 je pridobil 0,80 odstotka, budimpeški indeks 0,44 odstotka, turški BIST 100 pa 0,35 odstotka.
Valutni trgi brez pretresov
Na valutnih trgih večjih premikov ni. Evro proti dolarju rahlo pridobiva in se giblje okoli 1,18 (+0,08 odstotka), britanski funt proti dolarju pa okoli 1,358 (+0,10 odstotka). Dolar proti japonskemu jenu rahlo slabi (–0,19 odstotka na 158,70), podobno tudi proti švicarskemu franku (–0,22 odstotka).
Avstralski dolar pridobiva 0,38 odstotka, novozelandski dolar 0,24 odstotka, kar je običajno povezano z izboljšanjem globalnega razpoloženja.
Energenti: nafta stabilna okoli 95 dolarjev, trg ostaja previden
Kljub rasti delniških trgov energenti ostajajo zadržani. Nafta Brent se giblje pri 95,09 dolarja za sod (+0,17 odstotka), ameriška WTI pa pri 91,83 dolarja (+0,59 odstotka). Premiki so minimalni, kar kaže, da trg še ne verjame v hiter preboj pogajanj med ZDA in Iranom.
Tudi kratkoročna gibanja potrjujejo previdnost. Brent je v zadnjih 24 urah pridobil le 0,18 odstotka, v tednu dni pa izgubil 0,88 odstotka. Še bolj izrazit je padec pri WTI, ki je v zadnjem tednu zdrsnila za 6,20 odstotka, v enem mesecu pa za 4,58 odstotka.
Kljub trenutnemu optimizmu na delniških trgih vlagatelji pri nafti ostajajo v obrambni drži. Glavno tveganje je še vedno Hormuška ožina – vsaka motnja v tej regiji ima neposreden vpliv na globalno dobavo.
Plin in energenti brez podpore, kovine držijo tempo
Zemeljski plin ostaja pod pritiskom. Cena se giblje okoli 2,596 dolarja, kar pomeni padec za 0,54 odstotka na dnevni ravni, v zadnjem mesecu pa kar –13,76 odstotka. Na daljši rok je slika še bolj izrazita, saj je plin izgubil 29,60 odstotka.
Kurilno olje je nekoliko bolj stabilno, z dnevno rastjo 0,60 odstotka na 3,7898 dolarja, vendar tudi tukaj širši trend kaže na umirjanje po preteklih močnih rasti.
Na drugi strani kovine ohranjajo bolj pozitiven ton. Zlato je v zadnjih 24 urah pridobilo 0,61 odstotka, srebro 1,36 odstotka, baker pa 0,59 odstotka. Kapital se tako previdno vrača v varnejše naložbe, čeprav brez večjih skokov.
Nafta ne potrjuje optimizma
Čeprav delniški trgi rastejo, energenti ostajajo zadržani. Prav to je trenutno najbolj jasen signal, da vlagatelji ne verjamejo v hiter preobrat razmer. Če bi trg verjel v odprtje Hormuške ožine in stabilizacijo dobave, bi bil padec cen nafte bistveno izrazitejši.
Namesto tega vidimo razhajanje: delnice rastejo na podlagi pričakovanj, nafta pa ostaja v “čakalnem načinu”.
V primeru, da pogajanja med ZDA in Iranom ne prinesejo konkretnega napredka, se lahko razpoloženje hitro obrne – še posebej na trgih, ki so najbolj občutljivi na energijo in geopolitiko.
