Evropska unija ima na voljo več mehanizmov za povračilne ukrepe proti Združenim državam Amerike, je poudaril francoski minister za trgovino Nicolas Forissier. Države članice je pozval k enotnemu pristopu po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA uvedejo dodatnih 15 odstotne tarife na ves uvoz, kar je v Bruslju sprožilo resne razprave o odzivu Unije.
Napetosti so se dodatno okrepile po nedavni odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je presodilo, da so bile nekatere že uvedene carine do trgovinskih partnerjev nezakonite. Kljub temu Washington nadaljuje z novimi napovedmi, kar v evropskih prestolnicah razumejo kot politično eskalacijo in ne kot tehnično prilagoditev trgovinskega sistema.
V evropskih institucijah poudarjajo, da je še prezgodaj za napoved konkretnih korakov, a možnosti za odziv so jasno opredeljene. Med njimi je instrument proti prisili, v neuradnih razpravah pogosto poimenovan „trgovinska bazuka“, ki bi lahko bil usmerjen predvsem proti ameriškim tehnološkim podjetjem, navaja Financial Times.
Mehanizem omogoča širok nabor ukrepov, od omejitev izvoza in uvedbe tarif na storitve do izključevanja ameriških podjetij iz javnih naročil na ravni Evropske unije. Poleg tega ostaja v pripravljenosti tudi sveženj povračilnih tarif na ameriško blago v skupni vrednosti več kot 90 milijard evrov, ki je bil doslej začasno zamrznjen.
Forissier je ob tem opozoril, da so ponavljajoče se grožnje iz Washingtona okrepile notranjo kohezijo Unije. „Ne smemo biti več naivni. Imamo orodja in jih moramo biti pripravljeni tudi uporabiti, ne zgolj govoriti o njih,“ je dejal in dodal, da Evropa ne želi biti ne odvisna ne talec tujih političnih odločitev.
V tem okviru se bo Evropski parlament v začetku prihodnjega tedna sestal tudi zaradi razprave o nadaljnji zamudi pri ratifikaciji trgovinskega sporazuma z Združenimi državami, ki je bil sklenjen lani, a še vedno ni dokončno potrjen.
Carine se že poznajo v ameriškem gospodarstvu
Medtem se v Združenih državah vse pogosteje pojavljajo opozorila, da ima carinska politika konkretne posledice za domače gospodarstvo. Po ocenah guvernerja italijanske centralne banke Fabia Panette so podjetja sprva poskušala absorbirati višje stroške z nižjimi dobičkonosnimi maržami, vendar se je del bremena sčasoma prenesel na potrošnike.
Po njegovih besedah danes kupci nosijo približno polovico dodatnega stroška, ki ga povzročajo carine. Te so po ocenah prispevale nekaj več kot pol odstotne točke k skupni inflaciji v ZDA, ki je januarja dosegla 2,4 odstotka in tako ostala nad ciljem ameriške centralne banke.
Previdni odzivi iz Azije
Dogajanje budno spremljajo tudi v Aziji. Indijsko ministrstvo za trgovino je sporočilo, da preučuje morebitne posledice aktualnih odločitev. ZDA in Indija sta sicer februarja napovedali okvir za začasni trgovinski sporazum, ki bi indijske carine na ameriško blago znižal s 50 odstotkov na 18 odstotkov, vendar je Trump konec tedna poudaril, da se po njegovem mnenju „nič ne spremeni“ in da bodo carine ostale v veljavi.
Tudi Južna Koreja opozarja na povečano negotovost v mednarodnem trgovinskem okolju. Čeprav je ameriško vrhovno sodišče razveljavilo 15-odstotno tarifo, uvedeno posebej za to državo, ostajajo v veljavi druge dajatve, sprejete na podlagi ločenih zakonov, predvsem za avtomobile in jeklo, ki sodita med ključne korejske izvozne proizvode.
Indonezija je ta teden sicer sklenila trgovinski sporazum z Združenimi državami, a poudarja, da dogovor še ni ratificiran in zato ne bo začel veljati takoj. Po navedbah ministrstva je nadaljnji potek odvisen od odločitev obeh strani, kar dodatno potrjuje, da se globalni trgovinski odnosi znova pomikajo v obdobje povečane negotovosti.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
