V Abu Dabiju so se končali prvi dan tristranskih pogovorov med delegacijami Ukrajine, Rusije in Združenih držav Amerike, ki so namenjeni preverjanju možnosti za začetek političnega procesa za končanje vojne. Pogovori so se zaključili v večernih urah in se bodo nadaljevali tudi danes, kar so potrdili tako ameriški kot ruski viri.
Čeprav so bili pogovori uradno označeni kot konstruktivni, javno ni bilo predstavljenih nobenih konkretnih dogovorov ali časovnic. Po navedbah ameriških predstavnikov so bila srečanja del širšega diplomatskega procesa, katerega cilj je vzpostaviti vsaj osnovni okvir za nadaljnja pogajanja.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po sestanku dejal, da je po mnenju Moskve ključno izvajanje t. i. formule Anchorage, ki naj bi nastala po zaprtih pogovorih med ruskimi in ameriškimi predstavniki na Aljaski. Peskov je ob tem ocenil, da je bilo v zadnjih stikih doseženega nekaj napredka, vendar podrobnosti ni razkril.
Po informacijah virov blizu Kremlja, na katere se sklicuje Reuters, Moskva v okviru tega delovnega okvira predvideva, da bi Rusija prevzela nadzor nad celotnim Donbasom, hkrati pa bi se trenutne bojne črte v drugih delih vzhodne in južne Ukrajine zamrznile. Gre za neuraden opis stališč ruske strani, dokument pa ni javno objavljen niti potrjen kot skupno sprejet.
Razprave o varnostnih pasovih in nadzornih mehanizmih
Ruski državni mediji poročajo, da so bile med temami pogovorov tudi zamisli o vzpostavitvi varnostnih pasov ter različnih oblikah nadzora na terenu. Po navedbah neimenovanega vira naj bi šlo za razpravo o tehničnih in operativnih vprašanjih, ki bi spremljala morebitne politične dogovore.
Koncept posebnih območij se v diplomatskih krogih pojavlja že od konca lanskega leta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je decembra omenil, da so Združene države izpostavile možnost posebnega režima na delih vzhoda države, vendar Kijev ni potrdil, da bi takšne predloge sprejel ali jih obravnaval kot izhodišče za dogovor.
Sestava delegacij kaže na resnost formata
Ukrajinsko delegacijo vodi obrambni minister Rustem Umerov, skupaj z njim pa sodelujejo vodja vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov, poslanec David Arahamija ter Serhij Kislitsja iz predsedniškega urada. Po napovedih naj bi se danes pogajanjem pridružila še načelnik generalštaba Andrij Hnatov in namestnik vodje obveščevalne službe Vadim Skibicki, kar kaže na poudarek na vojaško-varnostnih vprašanjih.
Ameriško stran zastopajo posebni odposlanec predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff, Jared Kushner, Josh Gruenbaum ter generala Daniel Driscoll in Alexus Grynkewich. Rusko delegacijo sestavljajo predstavniki oboroženih sil in vojaške obveščevalne službe, uradna imena udeležencev pa niso bila objavljena.
Objavljeni posnetki iz Abu Dabija prikazujejo tudi sprejem delegacij pri predsedniku Združenih arabskih emiratov Mohamedu bin Zayedu Al Nahyanu, kar kaže na vlogo Emiratov kot posredniškega prizorišča za občutljive diplomatske stike.
Kijev: razprava o parametrih in nadaljnjem procesu
Umerov je po koncu prvega dne sporočil, da so se pogovarjali o osnovnih parametrih morebitnega konca vojne ter o nadaljnji strukturi pogajanj. Dodal je, da se po vsaki fazi pogovorov poroča ukrajinskemu predsedniku in da delegacija deluje v skladu z njegovimi usmeritvami.
Zelenski je v večernem video nagovoru potrdil, da je bil pogovor izveden in da takšnega tristranskega formata že dolgo ni bilo. Opozoril je, da je še prezgodaj za oceno rezultatov in da bo šele nadaljevanje pogajanj pokazalo, ali je na ruski strani zaznati pripravljenost za dejanski premik proti politični rešitvi.
Vzporedna vprašanja: obramba in energetska varnost
Ukrajinski predsednik je v istem nagovoru govoril tudi o razmerah na fronti in kadrovskih vprašanjih v oboroženih silah, zlasti v letalstvu, kjer naj bi po njegovih besedah potekala notranja reorganizacija z namenom povečanja učinkovitosti.
Dotaknil se je tudi zračne obrambe in povedal, da so v pogovorih s partnerji odprta vprašanja dodatnih dobav protiletalskih raket, vključno s sistemi Patriot PAC-3. Poudaril je, da so potrebni ne le politični dogovori, temveč tudi pospešitev logistike.
Poleg vojaških tem je izpostavil energetske razmere v več delih države, kjer so zaradi napadov na infrastrukturo še vedno prisotne motnje v oskrbi z elektriko in ogrevanjem. Kot najbolj prizadeta območja je navedel širše območje Kijeva, Dnipropetrovsko, Harkovsko, Zaporiško, Sumsko in Černihivsko regijo ter mesti Dnipro in Krivi Rih, kjer poteka razdeljevanje generatorjev in vzpostavljanje začasnih ogrevalnih točk.
