Ljubljanski mestni svet je na seji 15. decembra 2025 sprejel sklep o prepovedi nenapovedanih skupinskih glasbenih nastopov na območju mesta. Po ponovitvi glasovanja je sklep podprlo 25 svetnikov, 6 jih je bilo proti. Sklep je začel veljati dan po sprejemu, 16. decembra, in bo veljal do 31. decembra 2025.
Gre za časovno omejen ukrep, ki formalno velja 15 dni, vsebinsko pa posega v samo jedro decembrskega dogajanja v prestolnici.
Po besedilu sklepa so na ulicah Ljubljane prepovedani nenapovedani glasbeni nastopi z inštrumenti, razen v primerih, ko imajo izvajalci posebno dovoljenje Mestne občine Ljubljana. Ukrep torej ne razlikuje med posameznimi zvrstmi ali izvajalci, temveč se nanaša na vse oblike spontanih skupinskih nastopov v javnem prostoru.
V razpravah pred glasovanjem je župan Zoran Janković po poročanju več medijev pojasnjeval, da je bil namen ukrepa predvsem omejiti nastope uličnih trubačev. Kljub temu besedilo sklepa tega ne opredeljuje izrecno, temveč prepoveduje širši nabor glasbenih dejavnosti, kar je sprožilo dodatna vprašanja o sorazmernosti in ciljni naravnanosti odločitve.
Povod za razpravo je bilo vprašanje mestne svetnice Maruše Babnik (SDS), ki je opozorila, da Mestna občina Ljubljana v prazničnem času dopušča in po njenem mnenju tudi favorizira balkansko glasbo in trubače, kar naj ne bi bilo skladno s slovensko kulturno identiteto in božično tradicijo. Njena izjava je odprla razpravo o tem, kakšno zvočno in kulturno podobo želi imeti glavno mesto države v času, ki ima tudi izrazit simbolni pomen.
To vprašanje je za del javnosti razumljivo. Ljubljana ni zgolj urbano središče, temveč tudi simbol državnosti, in pričakovanje, da bo v prazničnem času v javnem prostoru slišati več domače, slovenske glasbe, ni neobičajno. Vendar pa je del mestnih svetnikov opozoril, da izbrani postopek ni najbolj ustrezen. Po poročanju Dnevnika so nekateri opozarjali, da bi takšna prepoved lahko zahtevala spremembo odloka, ne pa sprejem začasnega sklepa, in da je vprašljiva tudi skladnost postopka s poslovnikom.
Po uveljavitvi sklepa bodo lahko trubači in drugi skupinski izvajalci nastopali le z dovoljenjem mestnih oblasti. Inšpekcijske službe naj bi že začele izvajati nadzor in v primeru kršitev tudi izrekati sankcije. Ukrep torej ni zgolj simbolen, temveč ima tudi neposredne posledice za dogajanje na ulicah mesta.
V tem okviru se kaže določena napetost med namenom in učinkom. Namen razprave je bil odpreti vprašanje kulturnega ravnotežja v javnem prostoru, učinek pa je splošna omejitev, ki zadeva vse izvajalce, tudi tiste, ki jih razprava sploh ni problematizirala. To odpira dilemo, ali lahko z administrativnim posegom res učinkovito urejamo vprašanja identitete in kulturnega izraza ali pa bi bilo potrebno bolj premišljeno, dolgoročno in vsebinsko usmerjeno upravljanje javnega prostora.
Primer kaže, da je razprava o kulturi v prestolnici legitimna in potrebna, hkrati pa opozarja, kako hitro se lahko vrednotno vprašanje prevede v tehničen ukrep, ki preseže prvotni namen. Ljubljanski primer tako ne govori le o glasbi na ulicah, temveč tudi o tem, kako občutljiva je meja med kulturnim usmerjanjem in splošno omejitvijo javnega življenja.
Foto: Unsplash
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
