Ameriški predsednik Donald Trump bo po poročanju ameriških medijev v ponedeljek zvečer zbral najvišje varnostne svetovalce in razpravljal o nadaljnjih korakih glede Irana, potem ko so pogajanja med državama znova obstala.
Sestanek prihaja v trenutku, ko se napetosti stopnjujejo, diplomatski kanali pa kljub poskusom posredovanja ostajajo blokirani. Po navedbah več ameriških virov naj bi Washington zavrnil najnovejši predlog Teherana, saj ne dosega ameriških ključnih zahtev.
Pogajanja znova v slepi ulici
Iranski predlog naj bi se osredotočal predvsem na ponovno odprtje Hormuške ožine in konec ameriške pomorske blokade, medtem ko bi jedrska vprašanja preložili na poznejšo fazo. Takšen pristop za Washington ni sprejemljiv, saj želi vprašanje iranskega jedrskega programa obravnavati prednostno.
Poskusi oživitve dialoga so se dodatno zapletli konec tedna, ko je Trump odpovedal načrtovano pot svojih odposlancev na pogovore v Pakistan. S tem je propadla priložnost za nov krog neposrednih pogajanj.
Trump je ob tem dejal, da je poteza na strani Teherana: “Če Iran želi pogovore, lahko pride k nam ali pa nas pokliče.”
Na drugi strani Iran za zastoj krivi ZDA. Zunanji minister Abbas Araghchi je poudaril, da pogajanja niso uspela zaradi “pretiranih zahtev” Washingtona, kljub določenemu napredku.
Hormuška ožina v središču konflikta
V ospredju ostaja Hormuška ožina, ena ključnih energetskih žil sveta. Iran jo je v zadnjih tednih dejansko zaprl, kar je močno omejilo pretok nafte, plina in gnojil ter povzročilo skok cen na svetovnih trgih.
ZDA so odgovorile z blokado iranskih pristanišč, kar je konflikt še zaostrilo. Iranska revolucionarna garda medtem vztraja, da nadzora nad ožino ne namerava opustiti, saj ga vidi kot ključno strateško orodje pritiska.
“Varen prehod skozi Hormuško ožino je pomembno svetovno vprašanje,” je dejal Araghchi in poudaril, da so za rešitev potrebni neposredni pogovori med državami v regiji.
Globalni in domači pritisk
Zaostrovanje razmer že vpliva na globalno gospodarstvo. Prekinjen pretok energentov dviguje cene goriva, kar povečuje tveganje za prehransko negotovost v državah v razvoju.
Hkrati se Trump sooča z naraščajočim pritiskom doma. Dražja energija in negotovost na trgih prihajata v občutljivem političnem trenutku pred vmesnimi volitvami, javnomnenjske raziskave pa kažejo, da vojna med Američani nima široke podpore.
Kljub zastoju diplomacije pa poskusi komunikacije niso povsem zamrli. Teheran naj bi prek posrednikov ZDA še naprej pošiljal sporočila, v katerih vztraja pri svojih rdečih črtah – tako glede jedrskega programa kot nadzora nad Hormuško ožino.
