Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi javno zaostril retoriko do Hamasa in hkrati nakazal, da bi se obnova Gaze lahko začela razmeroma kmalu. Časovnice, finančnih mehanizmov ali izvajalcev obnove pri tem ni navedel, je pa poudaril, da je nadaljevanje političnega procesa neposredno povezano z razorožitvijo islamističnega gibanja.
Trump je na novinarski konferenci po srečanju v Mar-a-Lagu dejal, da ima Hamas “zelo kratko obdobje” za popolno razorožitev. Opozoril je, da v nasprotnem primeru sledijo resne posledice. „Če se ne razorožijo – kot so se dogovorili – jih čaka pekel,“ je dejal ameriški predsednik in dodal, da si takšnega razpleta ne želi, vendar pri tem vprašanju po njegovih besedah ni prostora za odlašanje.
Srečanje z Netanjahujem je bilo že šesto letos, Trump pa je še pred pogovori napovedal, da bosta govorila o več ključnih temah. Med njimi je bila tudi druga faza premirja v Gazi, ki naj bi se po obstoječih načrtih začela januarja.
Premirje in druga faza načrta
Prva faza sporazuma, ki je začel veljati 10. oktobra, je pomenila konec intenzivnih spopadov, delni umik izraelske vojske ter izmenjavo izraelskih talcev za palestinske zapornike. Druga faza, kot jo predvideva Trumpov 20-točkovni mirovni načrt, je bistveno zahtevnejša.
Vključuje popoln umik Izraela iz Gaze, razorožitev Hamasa in oblikovanje palestinskega odbora za začasno upravljanje območja, navaja Euronews. Ta odbor naj bi bil, po Trumpovih besedah, “tehnokratski in apolitičen” ter osredotočen na vsakodnevno delovanje in obnovo.
Trump je ob tem dejal, da pričakuje, da se bo obnova Gaze začela »precej kmalu«, vendar ni razkril, kdo bi vodil gradbena dela ali kako bi bila zagotovljena sredstva. Združeni narodi ocenjujejo, da je bilo v več kot dveh letih spopadov uničenih več kot 80 odstotkov stavb na območju Gaze, kar obnovo uvršča med največje povojne izzive v regiji.
Zahodni breg ostaja odprto vprašanje
Na vprašanja novinarjev o razmerah na Zahodnem bregu in nasilju naseljencev je Trump odgovoril, da se z Netanjahujem “ne strinjata stoodstotno”, vendar je dodal, da verjame, da bo izraelski premier “storil pravo stvar”. Podrobnosti o naravi nesoglasij ni razkril.
Trump je že septembra dejal, da ZDA ne bodo podprle priključitve Zahodnega brega Izraelu, in poudaril: „To se ne bo zgodilo.“ Kljub temu so izraelski poslanci mesec dni pozneje v simboličnem glasovanju v parlamentu podprli idejo priključitve. Palestinska stran in velik del mednarodne skupnosti opozarjata, da bi takšna poteza praktično onemogočila rešitev dveh držav, ki še vedno velja za prevladujoč okvir mirovnega procesa.
Mednarodni nadzor in varnostne dileme
Druga faza premirja predvideva tudi obnovo demilitarizirane Gaze pod mednarodnim nadzorom t. i. Odbora za mir, ki naj bi imel mandat Združenih narodov za obdobje dveh let z možnostjo podaljšanja. V okviru tega načrta se omenja tudi oblikovanje Mednarodnih stabilizacijskih sil, večnacionalnega varnostnega telesa.
Prav tu se po navedbah diplomatskih virov pojavljajo največje razlike. Zahodni diplomat je opozoril, da obstaja “ogromna razlika” med razumevanjem mandata teh sil pri ZDA in Izraelu ter pri drugih državah v regiji in Evropi. Washington in Tel Aviv si želita, da bi imele sile tudi poveljniško vlogo pri razoroževanju Hamasa in drugih oboroženih skupin, medtem ko se potencialne sodelujoče države bojijo, da bi bile sile zaznane kot nova okupacijska struktura.
Pogajanja v ozadju in nerešena vprašanja
Srečanje Trump–Netanjahu je potekalo v času intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški odposlanec Steve Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner sta se na Floridi nedavno sestala s predstavniki Egipta, Katarja in Turčije, ki posredujejo pri premirju.
Po besedah uradnika, seznanjenega s pogovori, prehod v drugo fazo otežujeta predvsem dva dejavnika: dolgotrajno izraelsko preverjanje kandidatov za palestinski tehnokratski odbor ter nadaljevanje vojaških operacij. Stabilizacijske sile, predvidene v načrtu, prav tako še niso oblikovane.
Hamas je medtem sporočil, da je pripravljen razpravljati o “zamrznitvi ali shranjevanju” svojega orožja, a hkrati vztraja pri pravici do oboroženega odpora, dokler Izrael po njegovih navedbah zaseda palestinska ozemlja. Ameriški uradnik je ob tem omenil možnost finančnih spodbud v zameno za orožje, kar bi sledilo modelu “odkupa”, ki je bil že predstavljen v prejšnjih pogovorih.
