Ameriški predsednik Donald Trump bo v ponedeljek v Beli hiši z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem razpravljal o novem mirovnem načrtu, ki naj bi prinesel konec vojne med Izraelom in Gazo.
V petek je Trump pred novinarji dejal, da “misli, da imamo dogovor”, in nakazal, da bi lahko bil sporazum blizu. Netanjahu je v nedeljo ob tem poudaril, da dogovor “še ni dokončno usklajen”, medtem ko so iz gibanja Hamas sporočili, da predloga uradno še niso prejeli.
Po razkritjih ameriških in izraelskih medijev načrt predvideva izpustitev vseh talcev v 48 urah po potrditvi sporazuma. V zameno bi Izrael izpustil več sto palestinskih zapornikov, ki prestajajo dosmrtne kazni. Članom Hamasa, ki bi se zavezali k miru, bi bila ponujena amnestija in varen izhod iz Gaze, medtem ko bi bile vse vojaške strukture te skupine razpuščene.
Izraelske obrambne sile bi se postopoma umaknile iz Gaze, kjer bi oblast prevzela začasna prehodna vlada. Pomemben element predloga je tudi spodbuda, da Palestinci ostanejo na območju, ter priznanje palestinskih teženj po prihodnji državi. Predvidena je tudi vloga Palestinske oblasti, a šele po izvedbi notranjih reform.
Politične ovire v Izraelu
Takšne rešitve pomenijo velik premik v ameriškem pristopu, ki je sprva govoril o preselitvi prebivalstva Gaze in preoblikovanju območja. Po poročanju BBC-ja so za Netanjahuja ti elementi doslej pomenili rdeče črte. Premier je še prejšnji teden v Generalni skupščini ZN poudaril, da ne bo dovolil ustanovitve palestinske države, Palestinsko upravo pa je označil za “korumpirano do temeljev”.
Nasprotovanje prihaja tudi iz njegove koalicije. Minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je dejal, da Netanjahu “nima mandata” za končanje vojne brez “odločnega poraza Hamasa”. Finančni minister Bezalel Smotrich je poudaril, da njegova stranka ne bo sprejela načrta, ki bi omenjal palestinsko državo ali vlogo Palestinske oblasti.
V nasprotju s tem je vodja opozicije Yair Lapid sporočil, da podpira dosego sporazuma, in dodal, da ima Netanjahu v knesetu večino ter “varnostno mrežo” opozicije. “Ni mu treba popuščati praznim grožnjam,” je zapisal na omrežju X.
Pritisk domače in mednarodne javnosti
Netanjahu je pod vse večjim pritiskom izraelske javnosti, zlasti družin 48 talcev, ki ostajajo v Gazi. Po zadnjih podatkih jih je živih še približno 20. Javnomnenjske ankete kažejo, da vse več Izraelcev zahteva končanje vojne.
Po poročanju BBC-ja je Trump v zadnjem času izražal nezadovoljstvo nad izraelskimi vojaškimi akcijami, zlasti nad zračnimi napadi, ki so v začetku meseca zadeli ameriškega zaveznika Katar. Ameriški predsednik je ob tem dejal, da ne bo dovolil priključitve Zahodnega brega, ki ga Izrael zaseda od leta 1967, čeprav so se nekateri izraelski politiki zavzemali za takšno potezo po nedavnem priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva, Francije in drugih držav.
Med zasedanjem Generalne skupščine ZN se je Trump srečal z voditelji iz Saudove Arabije, Egipta, Katarja in Turčije. Srečanja je opisal kot “najpomembnejša” v dnevu. Njegov posebni odposlanec Steve Witkoff je nato izjavil, da so “prepričani v preboj v prihodnjih dneh”. Trump je čez vikend na družbenih omrežjih zapisal, da imajo “resnično priložnost za veličino na Bližnjem vzhodu”.
Izrael je vojaško ofenzivo v Gazi začel po napadu Hamasa 7. oktobra 2023, ko je bilo ubitih približno 1200 ljudi, 251 pa ujetih za talce. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, ki ga vodi Hamas, je od takrat v izraelskih napadih umrlo najmanj 66.055 ljudi.
Združeni narodi so avgusta potrdili, da v mestu Gaza vlada lakota, začetkom tega meseca pa je preiskovalna komisija ZN Izrael obtožila genocida. Izrael te obtožbe odločno zavrača.
Foto: Wikimedia/Official White House Photo by D. Myles Cullen (2020) fotografija je simbolna
