Ameriški predsednik Donald Trump naj bi se v začetku tedna srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, pogovori pa naj bi bili osredotočeni predvsem na iskanje premikov v zastoju pri prekinitvi ognja v Gazi. Po navedbah iz diplomatskih krogov naj bi bila na mizi tudi širša varnostna vprašanja, vključno z razmerami v Libanonu, vlogo Hezbolaha ter iranskim vplivom v regiji.
Netanjahu je že v decembrskih izjavah potrdil, da ga je Trump povabil na pogovore, ki naj bi potekali v ZDA, neuradno v Mar-a-Lagu. Bela hiša podrobnosti srečanja doslej ni uradno potrdila, prav tako se ni odzvala na vprašanja o časovnici ali dnevnem redu. Trump je sicer v preteklih dneh dejal, da do srečanja lahko pride kmalu.
Osrednja tema pogovorov naj bi bila druga faza premirja v Gazi. Oktobra so se sprte strani strinjale z načrtom, ki predvideva umik izraelskih sil iz enklave, razorožitev Hamasa in njegov umik iz vladne vloge. Washington pri tem zagovarja oblikovanje prehodne uprave, ki bi jo sestavljali palestinski tehnokrati, ter poznejšo napotitev mednarodnih varnostnih sil na podlagi resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov.
Ameriška diplomacija poudarja, da bi morala začasna civilna administracija začeti delovati še pred prihodom mednarodnih sil. V praksi pa se izvajanje dogovorjenega zatika. Izrael in Hamas si medsebojno očitata hujše kršitve premirja, ključni politični in varnostni koraki pa ostajajo neizpolnjeni.
Hamas se ni razorožil in ni izpolnil vseh zavez glede talcev, Izrael pa ohranja vojaško prisotnost na približno polovici območja Gaze. Izraelske oblasti so večkrat poudarile, da bodo v primeru neuspešne politične rešitve nadaljevale z vojaškimi operacijami, da bi dosegle razorožitev Hamasa.
Čeprav so se spopadi po oktobru umirili, se nasilje ni povsem končalo. Po navedbah lokalnih zdravstvenih oblasti je bilo od začetka premirja v izraelskih napadih ubitih več kot 400 Palestincev, večinoma civilistov, palestinske oborožene skupine pa so v tem obdobju ubile tri izraelske vojake.
Libanon in Hezbolah kot dodatna točka napetosti
Poleg Gaze naj bi pogovori zajeli tudi razmere v Libanonu. Tam je premirje, dogovorjeno novembra 2024 ob posredovanju ZDA, končalo več kot leto dni trajajoče spopade med Izraelom in Hezbolahom. Sporazum predvideva postopno razorožitev te šiitske oborožene skupine, zlasti na območjih južno od meje z Izraelom.
Libanonske oblasti trdijo, da se proces razoroževanja bliža zaključku, vendar Hezbolah pozivom k oddaji orožja kljubuje. Izrael ocenjuje, da je napredek počasen in nezadosten, zato po lastnih navedbah skoraj vsakodnevno izvaja omejene napade, katerih cilj naj bi bil preprečiti obnovo vojaških zmogljivosti skupine.
Iran v ozadju regionalnih pogovorov
Na dnevnem redu srečanja Trump–Netanjahu naj bi bil tudi Iran. Teheran, ki podpira Hezbolah in Hamas, je v zadnjih tednih znova izvedel raketne vaje, kar je v Izraelu sprožilo dodatno zaskrbljenost. Netanjahu je javno poudaril, da Izrael ne išče neposrednega spopada z Iranom, vendar želi o iranskih dejavnostih razpravljati z ameriškim predsednikom.
Trump je junija odobril ameriške napade na iranske jedrske objekte, v zadnjem obdobju pa je večkrat nakazal možnost ponovnih pogovorov z Teheranom o širšem dogovoru. Prav vprašanje Irana bi lahko pomembno vplivalo na nadaljnje ameriško-izraelsko usklajevanje glede Gaze, Libanona in širše varnostne slike na Bližnjem vzhodu.
[Foto: Wikimedia/Official White House Photo by D. Myles Cullen (2020) fotografija je simbolna]
