Ameriški predsednik Donald Trump bo danes v Beli hiši sprejel generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, s katerim bo govoril o načrtih za dobavo ameriškega orožja zaveznicam, ki naj bi ga nato prenesle v Ukrajino. Obenem je Trump napovedal tudi “pomembno izjavo” glede razmer v Rusiji in Ukrajini.
Srečanje sledi vrhu zveze Nato, ki je konec junija potekal v Haagu, Rutte pa bo tokrat obiskal Washington, kjer se bo poleg Trumpa srečal še z državnim sekretarjem ZDA Marcom Rubiom, obrambnim ministrom Petom Hegsethom in člani kongresa.
“V bistvu jim bomo poslali različne kose zelo sofisticiranega orožja in oni nam bodo zanje plačali 100 odstotkov,” je Trump dejal v nedeljo zvečer pred novinarji, pri tem pa potrdil, da se bo z generalnim sekretarjem Nata sestal danes.
Trump je pretekli teden napovedal, da bo danes podal izjavo, ki bo po njegovih besedah ključna za razumevanje prihodnjega odnosa ZDA do ruske invazije na Ukrajino. Na dodatna vprašanja o vsebini objave ni želel odgovoriti in dejal: “Bomo videli, kaj bomo videli jutri.”
Republikanski senator Lindsey Graham je v nedeljo dejal, da se vojna v Ukrajini približuje “ključni prelomnici” in da administracija pripravlja nov paket pomoči. “V prihodnjih dneh boste videli rekorden pritok orožja, ki bo pomagalo Ukrajini pri obrambi,” je dejal Graham.
Graham je dodal, da naj bi Trump v prihodnjih tednih vložil več napora v to, da bi ruski predsednik Vladimir Putin znova sedel za pogajalsko mizo. “Ena največjih napak Putina je bila, da je domneval, da bo lahko izigral Trumpa,” je dejal.
Hitrejša dobava prek evropskih zaveznic
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v petek dejal, da se del orožja, ki ga Ukrajina želi kupiti, že nahaja pri zavezniških silah v Evropi. Po njegovih besedah bi evropske države lahko to orožje posredovale Ukrajini, ZDA pa bi v zameno dobavile nadomestno opremo.
Model bi omogočil bistveno hitrejši prenos ključne opreme na fronto, saj bi se izognili daljšim postopkom izvoza in logističnim zamudam.
Trumpova administracija se v tem trenutku sooča tudi z naraščajočimi pritiski znotraj Kongresa in s strani evropskih zaveznikov, da podpre novo zakonodajo, namenjeno oslabitvi ruske energetske industrije.
Predlog vključuje uvedbo 500-odstotne carine na blago iz držav, ki nadaljujejo trgovanje z rusko nafto, plinom, uranom in sorodnimi proizvodi. Ukrep bi prizadel predvsem Kitajsko, Indijo in Brazilijo, ki predstavljajo pomemben delež kupcev ruske energije.
ZDA in Evropska unija so že uvedle vrsto trgovinskih omejitev, a se ruski prihodki iz energetskih virov ohranjajo na visoki ravni. Po ocenah zahodnih diplomatov ostaja energetski izvoz ključni vir financiranja ruske vojaške operacije v Ukrajini.
Generalni sekretar Nato naj bi v pogovorih v Washingtonu poudaril pomen usklajenih ukrepov med zaveznicami, tako pri vojaški pomoči Kijevu kot pri širših gospodarskih sankcijah proti Moskvi.
Foto: Wikimedia/Svetovni gospodarski forum
